M. Be., Mi. Z., K. R.
Ljubljana - Po objavi odzivov na prve tri ministrske kandidate smo včeraj zbrali odzive še na predlog za kandidatko za notranjo ministrico Katarino Kresal, kandidata za ministra za zdravje Boruta Miklavčiča in kandidatko za ministrico za kulturo Majdo Širca.
Da bo imela nova ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal največ dela z ureditvijo razmer v policiji, se strinjata oba naša sogovornika -Mitja Horvat z ljubljanske pravne fakultete in nekdanji pomočnik direktorja ljubljanske kriminalistične policije Marjan Erhatič.
Erhatič dodaja, da od ministrice in generalnega direktorja policije pričakuje dosledno spoštovanje postopkov in pravilno uporabo policijskih pooblastil, zlasti pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov, ki so se po njegovih besedah doslej »včasih uporabljali glede na posameznikov interes«.
Sama Fakina, generalnega direktorja javne zdravstvene blagajne, navdaja kandidatura Boruta Miklavčiča za ministra za zdravje z optimizmom. V prihodnjem mandatu je ključno vzpostaviti učinkovito in racionalno organizacijo zdravstvene službe, zlasti zaradi prihajajoče recesije in dviga plač v zdravstvu; pri tem računa na dobro sodelovanje z novim ministrom. Sodelovanje z ministrom in več denarja za izvajanje storitev pričakujejo na zdravniški zbornici, bolniki pa predvsem odpravo čakalnih dob in enakost med ljudmi. »Tisti, ki plačajo, pridejo na vrsto takoj, delavci z mizernimi plačami pa stojijo v vrsti. Od ministra pričakujemo, da bo naredil red,« je dejal Ivan Cencelj, predsednik Društva nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije.
Mitja Rotovnik, generalni direktor Cankarjevega doma, Vladimir Rukavina, direktor Narodnega doma Maribor, in Ivo Ban, ravnatelj Drame SNG Ljubljana, od nove ministrice za kulturo Majde Širca (več) pričakujejo veliko posluha za svoje ustanove oziroma projekte, predstavnik neodvisne kulturne scene Janez Janša pa, da bi ji uspelo uresničevati zakonska določila, ki postavljajo javni in nevladni sektor v enakopraven položaj. Pričakuje tudi transparentno in razvojno usmerjeno kulturno politiko. Rukavina upa, da bo sodelovanje plodno, ker so Maribor in partnerska mesta pred izvedbo Evropske prestolnice kulture leta 2012, ki ima vseslovenski značaj.
Nekateri že veliko vedo o resorju, ki ga bodo vodili
Dr. Mitja Horvat, predstojnik katedre za upravno pravo na ljubljanski pravni fakulteti, meni, da bo prihajajoča ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal imela največ dela pri urejanju razmer v policiji, precej manj težav pa pri drugih nalogah ministrstva za notranje zadeve (MNZ). »Razen stalnice z izbrisanimi po mojem ni večjih problemov v notranjeupravnih zadevah,« je dejal Horvat. Sistemskih težav na delovnem področju ministrstva, kjer je poleg policije največ nalog, ki jih izvaja MNZ, ne vidi. Vse teče gladko, več nejasnosti je pri varnosti, predvsem pri zagotavljanju reda in miru na javnih shodih in prireditvah, kjer nastajajo težave pri prijavljanju in varovanju, a to po besedah Horvata ni nič novega niti večjega.
Da bosta prvi prioriteta in skrb Katarine Kresal ravno policija, se strinja tudi Marjan Erhatič, nekdanji pomočnik direktorja ljubljanske kriminalistične policije. Največje pomanjkljivosti in kršitve vidi predvsem v organizaciji in vodenju policije. Od nove ministrice in generalnega direktorja policije pričakuje dosledno spoštovanje postopkov in pravilno uporabo policijskih pooblastil, posebno pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov, ki so jih po njegovih besedah do zdaj »včasih uporabljali glede na posameznikov interes«. Pristojnosti policije pri teh posegih v človekove pravice bi po njegovem mnenju morali natančneje in na novo določiti z notranjimi pravili, samo policijo pa približati ljudem. »Le tako bo lahko postala pravi servis državljanov in ne bo ostala le represivna institucija,« dodaja Erhatič. Naslednja težava, ki bi jo bilo po njegovem prepričanju treba odpraviti, je odhajanje najboljših kadrov. Ti ne zapuščajo policijskih vrst le zaradi nizkih plač, temveč tudi zaradi premajhnega občutka poklicne pripadnosti. »Ta ni bil spodbujan, in če ni pripadnosti poklicu, je ne more biti niti instituciji.«
Krajše čakalne vrste za vse
»To, da je Borut Miklavčič nekdanji direktor ZZZS, me pri njegovi kandidaturi za ministra za zdravje navdaja z optimizmom in pričakovanjem, da bo sodelovanje med ministrstvom in ZZZS v tem mandatu doseglo novo kakovostno raven,« je dejal Samo Fakin, generalni direktor ZZZS. Meni, da je v prihodnjem mandatu najpomembneje vzpostaviti učinkovito in racionalno organizacijo zdravstvene službe, še posebno zaradi prihajajoče gospodarske recesije in nedavnega dviga plač v zdravstvu. ZZZS namerava ministru v kratkem predlagati ukrepe za boljše izvajanje obveznega zavarovanja in za zagotovitev dolgoročne finančne vzdržnosti javne zdravstvene blagajne, je napovedal Fakin.
»Zdravniška zbornica želi z novim ministrom proaktivno sodelovati in na partnerski način ponuditi znanje slovenskih zdravnikov, da se strategija razvoja v zdravstvu v prihodnje lahko zasnuje na strokovnih temeljih, in ne le na finančno-političnih ciljih,« je odgovorila predsednica zbornice prim. asist. Gordana Živčec Kalan.
Bolj konkretna je bila podpredsednica zbornice Sabina Markoli, ki pričakuje od ministra, da bo opredelil, kakšne so dejansko bolnikove pravice, in poskrbel, da bo šlo več denarja iz sistema neposredno izvajalcem in s tem za zdravljenje bolnikov. Že dolgo namreč opozarja, da na račun zdravstva največ zaslužijo dobavitelji, gradbeniki, farmacevti in računalnikarji.
»Bolniki pričakujejo predvsem urejeno primarno zdravstvo. Najhuje je, da jih zdravniki pošiljajo od vrat do vrat in povsod morajo dolgo čakati. Predvsem starejši pričakujejo, da bodo zdravniki znova obiskovali bolnike na domu, zdaj jih skorajda ne. Minister bi moral tudi zakonsko uskladiti zdravstveno in invalidsko zavarovanje, saj imajo ljudje zaradi tega zelo veliko težav,« je strnila največje težave bolnikov Magda Žezlina, varuhinja bolnikovih pravic iz Maribora. »Pričakujemo, da bo minister skrajšal čakalne vrste, da bomo vsi enaki, da ne bodo tisti, ki lahko plačajo, prišli na vrsto takoj, delavci z mizernimi plačami pa stojijo v vrsti in marsikateri medtem že umre. To je kislo jabolko, a od ministra pričakujemo, da bo napravil red,« je dejal Ivan Cencelj, predsednik Društva nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije.
Več v petkovi izdaji Dela