Washington - Svetovni voditelji, ki se udeležujejo finančnega vrha v Washingtonu, so se v sklepni izjavi strinjali o potrebi po tesnejšem sodelovanju za spodbujanje gospodarstva in o podpori hitro razvijajočim se trgom med finančno krizo, je povedal vir blizu pogajanj v Washingtonu.
"Dogovorili smo se, da potrebujemo širši politični odgovor, ki bo temeljil na nadaljnjem makroekonomskem sodelovanju, da bi obnovili rast, se izognili negativnim posledicam in podprli hitro razvijajoča se tržna gospodarstva in razvijajoče se države," je še povedal omenjeni vir blizu pogajanj.
Akcijski načrt na petih straneh je 31. marec določil kot zadnji rok za konkretne predloge o globalni regulaciji, nadzoru in tržni transparentnosti. Načrt določa, da bi morala vsaka država ravnati, "kot se zdi primerno glede na domače okoliščine", vendar pa ne vsebuje usklajenega mednarodnega stimulacijskega načrta.
Voditelji skupine G20, ki jo poleg industrijsko najbolj razvitih držav sestavljajo najhitreje rastoča gospodarstva, so ob tem zahtevali tudi, da se do 31. marca oblikuje seznam finančnih institucij, ki predstavljajo tveganje za globalno gospodarstvo.
Brown: pogajanja so težavna Ameriški predsednik
George Bush je v soboto med premorom vrhunskega zasedanja voditeljev držav G20 o finančni krizi v Washingtonu dejal, da je zadovoljen s potekom pogovorov, vendar je poudaril, da je še veliko dela. Britanski premier
Gordon Brown je menil, da so pogajanja "težavna".
Predstavniki držav, ki odtehtajo za 90 odstotkov celotnega svetovnega BDP, v Washingtonu iščejo dogovor o odpravljanju posledic svetovne finančne krize, ki se je razširila iz ZDA ter o preprečevanju ponovitev podobnih kriz, kot je sedanja, ki je celotno svetovno gospodarstvo pahnila na rob recesije oziroma v nekaterih primerih že čez rob.
Nemška kanclerka Angela Merkel je med premorom povedala, da bodo dosegli dogovor o skoraj 50 ukrepih, ki jih bo potrebno sprejeti do konca marca prihodnje leto, pri čemer je dodala, da ne bo "nobenih slepih ulic", ker obstaja velika skupna volja proti ponovitvi sedanje krize.
Voditelji naj bi se približali dogovoru o zagotavljanju večje odprtosti svetovnih finančnih trgov in oblikovanju sistema zgodnjega opozarjanja na krize. Med drugim naj bi se dogovarjali tudi o utrditvi pravil vrednotenja premoženja v podjetjih in drugih ukrepih, ki pa ne bodo tako koreniti, kot si to želijo evropske države zaradi nasprotovanja administracije predsednika Georgea Busha.
Britanski premier Gordon Brown, ki je pogovore označil za težavne, si želi, da bi svetovne vlade simultano sprejele proračunske stimulacijske pakete za oživljanje gospodarske rasti, vendar pa ZDA temu nasprotujejo. Kot kaže se bodo načeloma dogovorili, da so fiskalne stimulacije koristne, vendar brez dogovora o usklajeni akciji.
Naslednji vrh podoben sedanjemu, naj bi bil prihodnjo pomlad, ko bo na čelu ZDA že novoizvoljeni predsednik Barack Obama.
Na vrhu sodelujejo ZDA, Argentina, Avstralija, Brazilija, Velika Britanija, Kanada, Kitajska, Francija, Nemčija, Indija, Indonezija, Italija, Japonska, Mehika, Rusija, Savdska Arabija, Južna Afrika, Južna Koreja, Španija, Turčija ter EU, kakor tudi predstavniki mednarodnih organizacij, kot so IMF, Svetovna banka in ZN.
Japonska, Kitajska in Koreja za svojo ključno vlogo v azijskem boju proti kriziFinančni ministri Japonske, Kitajske in Južne Koreje so se ob robu finančnega vrha skupine G20 v Washingtonu dogovorili, da bodo njihove države s sodelovanjem pri odpravi posledic aktualne svetovne finančne krize odigrale ključno vlogo pri stabilizaciji azijskega gospodarstva.
Omenjene tri države se strinjajo, da je povečanje sodelovanja med njimi ključnega pomena za odgovor na svetovno finančno krizo in da bi morale igrati osrednjo vlogo pri vzdrževanju gospodarske in finančne stabilnosti regije. S tem bodo pomagale ne samo Aziji, temveč vsemu svetu, so države zapisale v skupni izjavi.
Predstavniki skupine držav G20 bodo danes na glavnem delu finančnega vrha v Washingtonu iskali poti za izhod iz globalne finančne krize, ki se razrašča v globalno gospodarsko recesijo. Zgodovinsko srečanje ima pred seboj zahtevno nalogo - začrtati smernice nove svetovne finančne ureditve.
Po nekaterih virih naj bi se voditelji na koncu srečanja dogovorili za "spodbujanje svetovnega gospodarstva, uvajanje novih mednarodnih pravil za finančni sektor in reformiranje svetovnega vodenja". Naslednje srečanje skupine G20 naj bi potekalo v času od konca marca do konca aprila prihodnje leto, lokacija pa še ni znana.
Indijski predstavniki so že v petek v Washingtonu nakazali, da bi se voditelji držav skupine industrijsko najrazvitejših držav in hitro se razvijajočih gospodarstev G20 lahko dogovorili za usklajene ukrepe za spodbuditev porabe z namenom podpreti svetovno gospodarsko rast.
Ameriški predsednik George Bush je sicer danes pred začetkom zasedanja opozoril voditelje pred protekcionizmom, ki lahko izbruhne v kriznih časih.
Venezuelski predsednik Hugo Chavez pa je medtem obelodanil, da namerava Venezuela gostiti alternativni vrh o finančni krizi, ki naj bi potekal konec meseca v Venezueli. Srečanja naj bi se udeležili predstavniki držav, kot so Bolivija, Nikaragva, Kuba, Honduras in Dominikanska republika.
Bush meni, da so dosedanji ukrepi pomagali k odtajanju svetovnih finančnih trgovAmeriški predsednik George Bush je udeležence svetovnega finančnega vrha v Beli hiši pozdravil v petek zvečer. Bela hiša je sporočila, da so imeli produktivno srečanje z voditelji ključnih mednarodnih organizacij. Direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF)
Dominique Strauss Kahn, predsednik Svetovne banke
Robert Zoellick, generalni sekretar ZN
Ban Ki Mun in predsednik Foruma o finančni stabilnosti
Mario Draghi so govorili o ukrepih, s katerimi se njihove organizacije odzivajo na krizo. Glavni del zasedanja bo potekal danes za zaprtimi vrati.
Bush je v pozdravnem nagovoru pred večerjo dejal, da so vsi zbrani odločeni, da rešijo probleme.
"Delimo prepričanje, da lahko s skupnim delom povrnemo svetovno gospodarstvo na pot dolgoročne blaginje," je dejal Bush in dodal, da bo današnje zasedanje le prvo v vrsti podobnih.
Bush je prepričan, da so dosedanji ukrepi pomagali k odtajanju svetovnih finančnih trgov in podjetja ponovno dobivajo dostop do bistvenih kratkoročnih posojil. Opozoril pa je, da ta problem ni nastal čez noč in ga tudi ne bo mogoče rešiti čez noč.
Osrednji del zasedanja G20 bo sicer potekal, kot omenjeno, danes, ko naj bi bila na koncu sprejeta skupna izjava. Ta naj bi med drugim vsebovala odločitev za oblikovanje posebnega nadzornega telesa, sestavljenega iz finančnih regulatorjev številnih držav, prav tako pa tudi vzpostavitev sistema zgodnjega opozarjanja na nevarnost izbruha krize.
Obame ne bo prišel na zasedanje Bush je že v petek v New Yorku napovedal, da njegova administracija ne namerava iti predaleč v reformah, novoizvoljenega predsednika ZDA demokrata
Baracka Obame pa na zasedanje ne bo. Poslal je nekdanjo državno sekretarko
Madeleine Albright in nekdanjega republikanskega kongresnika iz Iowe
Jima Leacha, ki pa bosta le opazovalca.
Evropejci želijo med drugim zapreti luknje, ki so velikim finančnim igralcem na svetu dovolile izigravanje sistema nadzora. Britanski premier
Gordon Brown pa je dal pobudo za usklajeno sprejetje proračunskih stimulacij, kar v ZDA želijo demokrati, Bushevi republikanci pa zavračajo.
IMF in Forum za finančno stabilnost sta v petek pred zasedanjem G20 napovedala ukrepe proti ponovitvi finančnih kriz. Direktor IMF Dominique Strauss Kahn in predsednik Foruma za finančno stabilnost, ki ga sestavljajo pomembne svetovne centralne banke in finančni regulatorji Mario Draghi sta v skupnem pismu sporočila, da bodo sodelovali pri "vajah" za zgodnje opozarjanje na krize.
Delovna skupina o finančnih trgih Bele hiše pa je sporočila, da bodo utrdili nadzor nad kompleksnimi finančnimi instrumenti, kot so pogodbe o zavarovanju kreditnega tveganja (
credit default swaps), in skušali vnesti večjo preglednost nad tem trgom.
Bodo našli izhod iz krize? Zgodovinsko srečanje, ki se je uradno začelo v petek zvečer z delovno večerjo predsednikov držav in vlad G20 ter dodatno vabljenih Španije in Nizozemske, ima pred seboj zahtevno nalogo - začrtati smernice nove svetovne finančne ureditve.
Mednarodni denarni sklad (IMF) in Forum za finančno stabilnost, ki ga sestavljajo pomembne svetovne centralne banke in finančni regulatorji, sta v petek v skupnem pismu sporočila, da je finančna kriza poudarila pomen usklajenih mednarodnih odgovorov na krize ter tudi izvajanja politik za bolj zdrav finančni sistem.
Pot do vzdržne reforme svetovne finančne ureditve pa bo vse prej kot lahka, se strinjajo poznavalci. Menijo, da je odgovore na dramatične spremembe v svetovni gospodarski strukturi "pragmatično" iskati v širšem krogu gospodarsko najpomembnejših držav in ne le v G8.