"Vrh je pomemben zaradi ljudi, ki so se ga udeležili. Nastaja nov gospodarski red, ki je bolj dinamičen in bolj vključujoč kot katerikoli doslej," je po vrhu na novinarski konferenci v Washingtonu dejal Strauss-Kahn. Kot najpomembnejši dosežek vrha je izpostavil dogovor o akcijskem načrtu in zavezo vseh udeležencev, da bodo načrt v celoti izpolnili. Dodal je, da bo IMF te napore podprla.

Francoski predsednik, ki tudi predseduje EU, Nicolas Sarkozy je bil zadovoljen, da so na vrhu dosegli soglasje o potrebi po koordiniranih in usklajenih prizadevanjih za oživitev gospodarske rasti. "Lahko rečem, da je šlo za zgodovinski vrh, saj so tako različne države, ki so združene v G20, prvič sprejele skupne pobude, pa tudi ameriška administracija se je premaknila v vprašanjih, v katerih je doslej to zavračala," je dejal po koncu vrha.

Britanski premier Gordon Brown po vrhu v prihodnjih tednih pričakuje pomembna sporočila držav. Na vrhu so namreč dosegli številne načelne dogovore o ukrepanju proti svetovni finančni krizi in preprečevanju njene ponovitve, a uveljavitev ukrepov preložili na države do naslednjega vrha aprila 2009.

Kitajska je pozdravila vrh kot korak k spremembam mednarodnih finančnih institucij. "Vrh bo pomagal k dvigu zaupanja mednarodne skupnosti pri ravnanju glede finančne krize in razvojnih vprašanj," je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Qin Gang. Ob tem je dodal, da lahko Kitajska h globalni gospodarski rasti najbolje pomaga s stabilnostjo svojega gospodarstva.

Predsednik komisije Afriške unije Jean Ping je danes izpostavil, da bi pri prihodnjih odločitvah o mednarodni finančni arhitekturi morali poslušati tudi afriške države. "Imamo problem, saj je postala navada, da se odločitve sprejema namesto nas, ne da bi nas poslušali in da so nam vsiljene," je dejal. Izpostavil je tudi neuspeh gospodarskih modelov, ki so jih Afriki vsilile mednarodne institucije. "Vsilili so nam modele, ki jih je Azija zavrnila. Rezultat je tu: v Aziji izjemen razvoj, v Afriki propad," je poudaril.

Predsednik Afriške banke za razvoj Donald Kaberuka je sicer pozdravil izjave v Washingtonu, ki "gredo v dobri smeri", a tudi on je izpostavil dejstvo, da je bila Afrika iz pogovorov izključena.

Na vrhu ni bilo afriških držav. Poleg industrijsko najbolj razvitih držav skupine G8 (ZDA, Japonska, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija, Kanada in Rusija) skupino G20 namreč sestavljajo še najhitreje razvijajoča se gospodarstva, kot so Argentina, Avstralija, Kitajska, Indija, Indonezija, Mehika, Savdska Arabija, Južna Afrika, Južna Koreja in Turčija.

Dramatična kriza finančnega sektorja v ZDA se je začela lanskega avgusta zaradi slabih hipotekarnih posojil. Črni ponedeljek, 15. september, ko je na Wall Streetu propadla investicijska banka Lehman Brothers, je sprožil nezadržen val nezaupanja v finančnem sektorju, ki je botroval najhujši krizi po letu 1929 in zamajal ne le ZDA, ampak celotno svetovno finančno ureditev.

Naslednji vrh G20 bodo pripravili do 30. aprila prihodnje leto, ko bo ZDA že vodil demokrat Barack Obama, ki na tokratnem vrhu ni sodeloval. Ameriški predsednik George Bush je dosegel, da so v dolgo skupno izjavo po vrhu dodali zavezanost svobodnemu tržnemu gospodarstvu. Izjava pravi, da bodo reforme uspešne le, če bodo temeljile na načelih svobodnega tržnega gospodarstva, to je spoštovanju prava, zasebne lastnine, odprte trgovine in investicij, konkurenčnosti in učinkovitem regulacijskem sistemu.

Sicer pa vrh G20 ni postregel s korenitejšimi predlogi reform, ki so jih želele evropske države, prav tako pa zaradi ameriškega nasprotovanja ni bil sprejet predlog o usklajenem sprejetju fiskalnih stimulacij za pomoč svetovnemu gospodarstvu, ki ga je finančna kriza, ustvarjena v ZDA, potisnila na rob recesije ali tudi čez. Voditelji G20 so se dogovorili, da so fiskalni ukrepi za pospeševanje nacionalne gospodarske rasti ustrezni, prav tako pa so priznali pomen nižanja obrestnih mer za zmanjšanje posledic finančne krize.

Britanski premier Gordon Brown je po zasedanju dejal, da so sprejeli pomembne sklepe glede trgovine, finančne stabilnosti in gospodarske rasti. Bush pa je poudaril, da so sprejeli dober kažipot, čeprav je še veliko dela, ker sam vrh ne bo rešil vseh svetovnih problemov. Mednarodni denarni sklad (IMF) in Forum za finančno stabilnost sta že v petek napovedala oblikovanje sistema za zgodnje opozarjanje na krize, kar je nato vrh G20 v svoji izjavi v soboto sprejel.

Izjava G20 pravi, da so voditelji odločeni utrditi sodelovanje za obnovo globalne gospodarske rasti ter za sprejetje potrebnih reform v svetovnem finančnem sistemu. Izjava določa šest področij, ki jim je namenjena posebna pozornost. To so regulacije tistih delov finančnih trgov, ki so vplivali na poslabšanje finančne krize, ki se je začela v ZDA lani s propadanjem hipotekarnih kreditov, poglobila pa letos jeseni, ko so začele propadati finančne ustanove, ki so kredite, predelane v vrednostne papirje, kupovale in prodajale.

Voditelji so se strinjali, da je potrebno povečati preglednost različnih finančnih derivativov ter reformirati načine kompenzacij vodilnim v finančnih podjetjih, ker je sedanji sistem vzpodbujal nepremišljena tveganja. Strinjali so se tudi o reviziji svetovnih računovodskih pravil ter finančnih potreb mednarodnih finančnih ustanov, kot je IMF. Voditelji G20 so se prav tako zavzeli za oblikovanje seznama posebej pomembnih finančnih ustanov, katerih propad bi lahko ogrozil svetovni finančni sistem.

Na ameriško pobudo so voditelji v izjavi odpravili vsak dvom, da bi lahko kakšno mednarodno telo prevzelo nalogo reguliranja finančnih ustanov po državah. Izjava pravi, da so regulacije odgovornost nacionalnih vlad kot prvih na obrambni črti pred finančno nestabilnostjo. Ker pa so trgi danes vse bolj globalni, je potrebno večje sodelovanje med nacionalnimi regulatorji ter utrjevanje mednarodnih standardov, "kjer je to potrebno".

Zgolj dogovor o dogovoru

Voditelji najrazvitejših in najhitreje razvijajočih se držav skupine G20 so včeraj obljubili, da bodo naredili vse za ustavitev globalne recesije in preprečitev takšnih finančnih kriz, v kakršni se je svet znašel zaradi špekulacij z ničvrednimi ameriškimi hipotekarnimi posojili.

Najvišji predstavniki držav, ki na leto ustvarijo okoli 85 odstotkov svetovnega BDP, so na vrhu v ameriški prestolnici podpisali deklaracijo, v kateri so se zavezali, da bodo »vse finančne trge, finančne produkte in udeležence na trgih« podvrgli regulaciji in nadzoru. Britanskega predloga o tem, da bi vse svetovne vlade hkrati sprejele proračunske stimulacijske pakete za oživljanje gospodarske rasti, pa zaradi ameriškega nasprotovanja niso vključili v deklaracijo.

»Vesel sem, ker so voditelji potrdili, da se strinjajo z načeli odprtega trga in svobodne trgovine. Kriza še ni končana. Nekaj napredka smo dosegli, a čaka nas še veliko dela,« je izjavil gostitelj vrha G20, odhajajoči predsednik George Bush. A to delo čaka zlasti njegovega naslednika Baracka Obamo, ki ga na vrhu ni bilo. Voditelji so se namreč v dokumentu, ki obsega pet tipkanih strani, dogovorili, da bodo svojim finančnim ministrom naročili, naj do konca marca, ko bo v Beli hiši že sedel prvi temnopolti predsednik v ameriški zgodovini, pripravijo 50 konkretnih ukrepov, ki jih bodo sprejeli na novem vrhunskem srečanju. Voditelji skupine držav G20, ki so jo ustanovili po veliki azijski finančni krizi leta 1999, so se tokrat prvič sešli, kje se bodo naslednjič srečali, pa v dokumentu ni zapisano.

Med njimi bodo tudi predlogi, kako regulirati in nadzirati največje krivce za sedanjo krizo: sklade za zavarovanje vlaganj v tvegane naložbe (sklade hedge) in izdajanje obveznic, v katere so finančne ustanove zapakirale toksična hipotekarna posojila. Hkrati bodo povečali tudi nadzor nad agencijami za ocenjevanje vrednostnih papirjev, ki so veliko pripomogle h krizi, saj so tudi najbolj tveganim papirjem prisojale najvišje ocene. Članice skupine G20 morajo do konca marca sestaviti tudi seznam finančnih ustanov, katerih morebitni propad bi ogrozil globalni finančni trg.

V akcijskem načrtu tudi piše, da mora vsaka država ravnati, »kakor se ji zdi primerno glede na domače okoliščine«, toda njihovi ukrepi morajo biti v skladu s tržno disciplino in ne smejo imeti škodljivih učinkov na druge države. »To so bila trda pogajanja, saj so imeli predstavniki držav zelo različna stališča,« je dejal britanski premier Gordon Brown. Njegova nemška kolegica Angela Merkel pa je izjavila, da je to »nov začetek« in da »je sprejetje akcijskega načrta dokazalo, da smo sposobni ukrepati«. (Iz NeDela! Piše Boris Čibej, dopisnik iz Washingtona)