Tanja Starič, Zoran Potič
Ljubljana – Predsednik vlade Borut Pahor napoveduje, da bo nova vlada zamenjala samo državne sekretarje, kadrovska metla pa se bo ustavila na ravni direktorjev direktoratov. Državni sekretarji so funkcionarji, ki ob imenovanju novih ministrov ponudijo odstop, zagotovo pa bodo ministri pripeljali s sabo svoje najožje sodelavce, torej vodje kabinetov, svetovalce, predstavnike za stike javnostjo in druge. Skupaj torej vsakdo do šest ljudi, ki so službeno vezani na mandat ministrov, to pomeni, da za začetek v vlado prihaja za štiri leta okrog sto novih ljudi.
Državne sekretarje bodo predlagali ministri, vendar bo imela zadnjo besedo vlada. Tako naj bi bil prihodnja desna roka ministra Aleša Zalarja predsednik društva državnih tožilcev Boštjan Škrlec, državni sekretar notranje ministrice Katarine Kresal višji predavatelj na fakulteti za varnostne vede Goran Klemenčič, na ministrstvo za finance, ki ga bo vodil France Križanič, naj bi se vrnila strokovnjakinja za javne finance Helena Kamnar. Matej Lahovnik (gospodarstvo) naj bi sekretarja poiskal med gospodarstveniki, medtem ko naj bi državni sekretar Karla Erjavca (okolje) postal eden od strokovnjakov za to področje; v Zaresu zanikajo, da bi to lahko postal nekdanji minister Janez Kopač.
Prva imena, ki so pricurljala v javnost, kažejo, da ministri iščejo predvsem strokovno podkovane sodelavce. Borut Pahor je napovedal, da nasprotuje načelu, po katerem bi minister in sekretar prihajala iz iste stranke, ker bi to vodilo k »fevdalizaciji resorja«. To po drugi strani pomeni, da politična pripadnost sekretarja ne bo nepomembna, četudi v SD in Zaresu zatrjujejo, da naj bi v koalicijskih pogajanjih delili samo ministrska mesta. Samo Katarina Kresal (LDS) je javno povedala, da naj bi tej stranki v novi vladi pripadlo pet državnih sekretarjev.
Sekretarji so že našli službe
Borut Pahor je potrdil, da bo za državnega sekretarja za pogajanja s socialnimi partnerji v svojem kabinetu imenoval Miloša Pavlico. Njegov kabinet bo vodila Simona Dimic, generalni sekretar vlade bo Milan M. Cvikl. Pogodbeni svetovalec predsednika vlade za energetiko bo Vlado Dimovski; takšnih svetovalcev naj bi bi imel predsednik vlade več, medtem ko bo državnih sekretarjev, kot je povedal, samo »kolikor je nujno potrebno«. Janez Janša je imel v svojem kabinetu pet državnih sekretarjev, skupaj jih je bilo v vladi 21. Tudi državni sekretarji imajo pravico do nadomestila plače, vendar le tri mesece, in ne leto dni kot ministri. Janševa vlada je sicer v zadnjih mesecih z vrsto kadrovskih odločitev nekaterim od njih že našla delovna mesta v državni upravi, ki niso vezana na mandat. Tako je, denimo, vlada Romano Tomc oktobra razrešila z mesta državne sekretarke na ministrstvu za delo in jo imenovala za direktorico Javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije. Matjaža Šinkovca je s sekretarskega mesta vrnila na položaj uradnika na zunanjem ministrstvu. Razrešila je Zvonka Zinrajha (MNZ), ki je odšel v pokoj, in Darka Žiberno (ministrstvo za zdravje), ki se vrača v zdravstvo. Jelka Pirkovič (ministrstvo za kulturo) pa bo vodila Zavod za varstvo kulturne dediščine.
Proti premeščanju kadrov v povolilnem času je Borut Pahor javno protestiral in se zavezal, da bo njegova vlada ravnala drugače. Pozval je tudi »vse, ki delajo za dobro države, da to delo opravljajo še naprej«. Zamenjav v direktoratih (teh je skupaj 56), v uradih in službah, ki jih je v sestavi ministrstev kar 41, v prvem obdobju ne bo. Če se bo minister odločil za kadrovske spremembe, bo moral svojo odločitev obrazložiti pisno, razlog pa je lahko le slabo delo.
Med najpomembnejšo kadrovsko enigmo sodi generalni direktor policije. Jože Romšek januarja odhaja v pokoj, bodoča ministrica Katarina Kresal nam je na vprašanje, o katerih imenih razmišlja, odgovorila le, da bo »o posameznih področjih lahko več povedala pozneje«.
Iz torkove tiskane izdaje Dela.