J. Š.
Ob nenehnem stopnjevanju svetovne gospodarske krize, ki menda še nekaj časa ne bo dosegla vrha, znova postajajo aktualne teorije enega najslavnejših filozofov 19. stoletja Karla Marxa. Nemški filozof, pisatelj in revolucionarni ekonomist, ki je pred sto petdesetimi leti napovedoval, da se bo kapitalizem prej ali slej zlomil zaradi notranjih napetosti, se danes vrača - v stripu. Naslednji mesec bo na Japonskem izšla manga priredba Marxovega temeljnega dela Kapital, katerega prva izdaja je letos stara že 141 let. Njegove izčrpne razprave o teorijah politične ekonomije bodo torej našle mesto v oblačkih, ki lebdijo nad glavami narisanih junakov.
Strip bo imel na trgu gotovo velik uspeh, vsaj tako zatrjujejo pri založbi East Press, ki ga bo izdala. Japonsko gospodarstvo je ta teden prvič po letu 2001 nazadovalo, a tudi brez tega so ekonomske razmere v deželi vzhajajočega sonca že dovolj slabe, saj se od deflacijske krize na začetku devetdesetih let tamkajšnja industrija hudo opoteka in ima zelo nizko, skoraj nično stopnjo rasti. Razlogov za črnogledost je tako na pretek, zato se res utegne zgoditi, da bodo v iskanju tolažbe množično kupovali marksistični manga strip. To potrjuje tudi izreden uspeh letos izdane manga predelave Kanikosena, temačne levičarske pripovedi iz leta 1929, ki govori o delavcih na neki ribiški ladji, ki jih kapitan kruto izkorišča, dokler se mu nazadnje v sindikalističnem slogu ne uprejo in ga odstavijo z vodilnega položaja. Strip so Japonci dobesedno razgrabili: v manj kot letu dni od izida so ga prodali že več kot pol milijona izvodov. Nezadovoljstvo z gospodarskimi razmerami na Japonskem se kaže tudi na trgu običajnejših knjižnih izdaj: ena največjih letošnjih uspešnic je delo nekdanjega brokerja na Wall Streetu, v katerem kritizira svetovne bankirje in njihovo pomanjkanje morale. »Revščina je čedalje bolj pereč problem. Ljudje iščejo rešitev vsepovsod, tudi v manga stripih,« pojasnjuje vzroke za priljubljenost tovrstnih naslovov Kaori Katada, profesor socialne politike.
Prve recenzije Marxovega stripa kažejo, da ostaja zvest izvirniku; zgodba govori o izkoriščanih delavcih, ki pridejo do enake ugotovitve kot Marx - da je njihovo delo edini vir bogastva v kapitalizmu. Poleg Kapitala je založba East Press v preteklosti izdala še številne druge manga predelave svetovnih klasikov, denimo, Tolstojev roman Vojna in mir, Dantejevo Božansko komedijo, Hitlerjev Mein Kampf, Machiavellijevega Vladarja in Shakespearovega Kralja Leara. Na Japonskem imajo manga stripi na milijone privržencev in so tako rekoč del narodne folklore. V njih so obdelali tako rekoč že vse, od zgodovinskih dogodkov, vojn, japonskega odnosa do Kitajske vse do potovanj v domišljijske svetove in znanstvenofantastičnih zgodb. Velik ljubitelj mange je tudi premier Taro Aso, ki se je že v prvem nagovoru javnosti po septembrskih volitvah pritožil, da zaradi nove funkcije ne bo imel več dovolj časa za branje stripov.