Glavna nagrada Liffa filmu Lakota

Britanski film Lakota Stevea McQueena je dobitnik vodomca, glavne nagrade 19. ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala. Občinstvo pa je najvišje ocenilo poljsko vojno dramo Katyn. Posnetek Studia Delo.

Jela Krečič
pon, 24.11.2008, 08:21
Po koncu glasovanja je med 39 filmi občinstvo izbralo svoj najboljši film: Katin 4,53. Ostali filmi so si prislužili naslednje ocene: Srečanje na koncu sveta 4,51, Sneg 4,50, Mamin sinko 4,42, Nemirna kri 4,40, Mogočnež 4,34, O času in mestu 4,33, Somers Town 4,33, Vampirska ljubezen 4,31, Kenedi se poroči 4,23, Kuskus 4,21, Poglej me 4,20, Ahil in želva 4,13, Aleksandra 4,05, Še vedno združen 4,04, Neukročeni bik 3,98, Združena rdeča armada 3,95, Štiri noči z Ano 3,95, Otto, gejevski zombi 3,86, Štiri ženske 3,73, Tišina pred Bachom 3,64, Potovanje rdečega balona 3,60, V Silvijinem mestu 3,60, Balast 3,54, Tiha svetloba 3,44, Čudovito mestece 3,35, Fotografije ... v Silvijinem mestu 3,33, Vprašanje človečnosti 3,24, Boljše stvari 2,91, Po pouku 2,89

Ljubljana - Sklepna prireditev Liffa včeraj zvečer je potekala predvsem v imenu filmskih nagrad in Izgubljenega orkestra, izraelskega filma, ki prikazuje srečanje dveh tujih si kultur. Ob izteklem festivalu je impresivna tudi njegova bilanca. V dvanajstih dneh si je več kot sto filmov ogledalo prek 47.000 obiskovalcev.

Žirijo, ki so jo sestavljali Kieron Corless, pomočnik urednika revije Sight and Sound, Nuno Sena, eden od ustanoviteljev in glavnih selektorjev IndieLisboa, mednarodnega festivala neodvisnega filma, in Petra Seliškar, slovenska režiserka, je letos v sekciji Perspektiv najbolj prepričala drama Lakota Steva McQueena, zato ji je podelila nagrado vodomec. »Film, ki bo prejel prestižno nagrado kingfisher, nas je navdušil s svojo ambicijo in formalno inovativnostjo, izjemno predanostjo in prepričljivostjo osrednjih igralskih vlog. Občudujemo tudi njegovo pripravljenost spopasti se s kontroverzno politično temo. Ne da bi ublažil temačnost teme, film skozi občutljiv portret nezlomljivega duha upora vseeno pušča žarek upanja,« so med drugim zapisali v svoji utemeljitvi.

 

Film znamenitega poljskega režiserja Andrzeja Wajde Katin z dolgo zamolčano zgodbo o tem, kako so po vpadu nemških sil na Poljsko leta 1939 poljske častnike, rezerviste, policiste in intelektualce zajeli Sovjeti ter jih kasneje na Stalinov ukaz ubili v gozdu Katin, je najbolj navdušil slovensko občinstvo, saj mu je prisodilo oceno 4,53, s čimer si je film prislužil nagrado občinstva zmaj.

 

Žirija Fiprescija je nagrado podelila filmu Balast Lancea Hamerja, nagrado za kratki film pa je prejel mehiški film Zemlja in kruh Carlosa Armelle. Posebno omembo žirije kratkih filmov si je prislužil film Vučko slovenskega režiserja Matevža Luzarja. Nagrado itak za najboljši film, posnet s prenosnim telefonom, so prejeli člani produkcijske skupine Caveman Pictures: Mitja Mlakar, Mojca Pernat in Miha Šubic.

 

Iz ponedeljkove izdaje Dela!

 

Zaključil se je 19.LIFFe:

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Komentarji

Prikaži komentarje
Prikaži:
1 komentar
1 komentar
Stran: <|1|>
Prikaži: