Bruselj - Vodja francoske diplomacije Bernard Kouchner je danes Slovenijo in Hrvaško pozval, naj se pomirita, saj gre "le za problem 25 kilometrov na morju". Minister je dejal, da je tako presenečen nad "silovitimi napadi" med državama, da ne more odgovoriti na novinarsko vprašanje.
"Iskreno povedano, tako sem presenečen nad silovitostjo napadov med Hrvaško in Slovenijo zaradi tega problema, tako sem presenečen, da nimam odgovora za vas," je odgovoril hrvaškemu novinarju, ki je postavil vprašanje o možnosti za rešitev za zastoj Hrvaške v pogajanjih z EU zaradi vprašanja meje s Slovenijo.
"Vidim, da si moramo vzeti čas za pogovor z našimi prijatelji, tako z našimi slovenskimi prijatelji kot z našimi hrvaškimi prijatelji, ki naj se pomirijo - saj gre le za problem 25 kilometrov morja," je poudaril Koucnher, ki je v imenu francoskega predsedstva danes vodil zasedanje zunanjih ministrov.
Evropski komisar za širitev Olli Rehn je k temu pristavil le, da nima česa dodati. "Lahko samo podprem, kar je povedal Bernard. Dvostranska vprašanja je treba reševati dvostransko. Pomembno je, da nadaljujemo pogajanja," je dejal komisar Rehn, ki je tudi opozoril, da je odnos EU do Hrvaške v pogajanjih pomemben zgled za države Zahodnega Balkana.
Žbogar: "Bil sem že bolj optimističen"
Danes se nismo pogovarjali in pogajali o reševanju problema zaradi prejudiciranja meje s Hrvaško, pogovori o tem se bodo s francoskim predsedstvom EU nadaljevali v torek na veleposlaniški ravni, je danes v Bruslju pojasnil zunanji minister
Samuel Žbogar. "
Bil sem že bolj optimističen prejšnji teden," je menil o možnostih za rešitev zastoja Hrvaške.
"Upamo, da so izgledi dobri. Nimamo še enotnega besedila, prejšnji teden smo v glavnem pojasnjevali evropski strani, kje so problemi in zakaj, potem smo predlog dopolnili, bomo videli, kaj bo jutri," je dejal Žbogar po koncu zasedanja zunanjih ministrov članic EU danes v Bruslju.
Ministri so imeli danes le krajšo razpravo o Hrvaški pod točko širitve, v kateri je evropski komisar za širitev Olli Rehn izrazil željo, da bi Hrvaška napredovala hitro, je pojasnil minister. "V razpravi ni nobena od držav pozivala Slovenijo h kakršnemu koli dejanju ali ravnanju," je poudaril. "Pogovarjamo se s Francozi, druge države bodo sprejele, kar bo predsedstvo sprejelo," je dodal.
"Slovenija se v razpravo o Hrvaški ni vključevala in Slovenija ni bila tista, ki bi nasprotovala omenjanju letnice 2009 v tokratnih sklepih," je še poudaril minister Žbogar.
"Glede svojih dopolnil se ne pogovarjamo z vsemi državami članicami, ampak s predsedstvom, ker predsedstvo vodi pogovore v imenu EU. Mi pisma nismo širili med vsemi članicami in iskali konkretne podpore glede dopolnil, le obvestili smo jih, kje so problemi in zakaj," je še pojasnil.
Minister je bil previden glede možnosti za rešitev zastoja do pristopne konference 19. decembra. "Sem bil že bolj optimističen prejšnji teden, ko smo imeli zelo dober sestanek s francoskim predsedstvom. Zelo dolgo in podrobno smo pojasnjevali težave in dobili nekako vtis, da razumejo, v čem so naši problemi in zakaj zahtevamo drugačne dikcije. Novega besedila od Francozov pa še nimamo," je povedal.
Francosko predsedstvo in Hrvaška želita 19. decembra odpreti deset poglavij, pet pa zapreti. Prejudiciranje meje je problem v šestih poglavjih za odprtje in dveh za zaprtje. Če Slovenija dobi soglasje za svoje pismo, se sprosti teh osem poglavij.
Če problem prejudiciranja meje ne bo rešen, pa bo Hrvaška predvidoma odprla eno in zaprla dve poglavji. Zaprtje poglavij o ekonomski in monetarni politika ter o pravi intelektualne lastnine in odprtje poglavja o javnem naročanju bo v torek na nujni seji obravnaval odbor državnega zbora za evropske zadeve (OEU).
Minister Žbogar je sicer tudi zanikal navedbe, da v tokratnih sklepih EU o Hrvaški letnice 2009 ni zaradi Slovenije. "Že na prejšnjih sestankih je več držav menilo, da bi se s tem vrši prevelik pritisk na EU in države članice glede konca pogajanj," je pojasnil. "Ob tem bi ponovil, da Slovenija ni bila tista, ki bi nasprotovala omenjanju datuma," je poudaril.
Tudi minister je danes poudaril, da se čas za rešitev tega problema "počasi izteka". "Imamo še kakšen teden časa," je menil.
Vprašanje meje s Slovenijo pa sicer še zdaleč ni edini problem, ki ga ima Hrvaška v pristopnih pogajanjih z EU. Ministri so jo v sklepih pozvali k pospešitvi reform v pravosodju ter boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu, ki je še posebej pereče vprašanje po nizu umorov, ki so pretresli Hrvaško v zadnjih mesecih.
Poleg tega so ministri posebej opozorili na še vedno pomanjkljivo sodelovanje Hrvaške z Mednarodnim sodiščem za zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu.