Astrologi so že napovedali, da svet čaka obdobje čiščenja, ki mu bo sledil razvoj na novih, zdravih temeljih. Podjetjem, ki so večino prihodka ustvarjala s finančnimi akrobacijami, se (tudi pri nas) sesuvajo tla. Banke so se kakor domine znašle na robu preživetja, ker so v časih zahodnega preobilja posojale denar skoraj brez zavarovanja. Posledica je varčevanje, najprej pri prestižu, pri velikih in potratnih avtomobilih. Kot da ni mogel nihče predvideti, da nenehna gospodarska rast in ustvarjanje dobičkov pri končnih in omejenih virih ne moreta trajati v nedogled.
Sedanja gospodarska in pričakovana še hujša podnebna kriza se soočata tudi v Bruslju in Poznanu. Ob prvi veliko politikov hitro pozabi velike besede o nujnosti ohranjanja planeta za naše otroke in vnuke. Zato se zatika tako pri evropskem podnebno-energetskem svežnju zakonodaje kot pri oblikovanju svetovne vizije boja proti podnebnim spremembam.
Sliši se prazno, po drugi strani pa zapleteno. A takšno tudi je, ne glede na to, da je v Poznan po dobičkonosnem obisku Ljubljane odletel še Al Gore. Medtem ko so že male otoške države v razvoju poleg nekaterih evropskih začele ponavljati mantro strokovnjakov, da se temperature, če se hočemo izogniti večjim katastrofam, ne smejo zvišati za več kot dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko raven, so nekatere razvite države začele ponavljati očitke največjih držav v razvoju. V gospodarski krizi so se spomnile, da bi morda lahko iztržile kakšen odpustek. Kaj bodo na to rekle državice, ki se bodo v prihodnjih desetletjih znašle pod vodo, čeprav planetu niso naredile tako rekoč nobene škode?
Vsi pogovori so za povrh nekoliko v mrtvem teku, ker administracija Baracka Obame še ni operativna. Odločitev ZDA za sodelovanje v boju proti podnebnim spremembam čakajo tudi Kitajci in Indijci, da se bodo sploh pripravljeni pogovarjati o zniževanju emisij in odpovedi hitremu in upravičenemu približevanju razvitim. Bogati bodo morali prej ali slej popustiti, sicer bo planet zajelo še mnogo temeljitejše čiščenje - boj za preživetje. In bogatih je manj kot obupno revnih, ki nimajo česa izgubiti.