Hrvaška kot konstruktivni igralec, Pahor pa "bad guy"

Hrvaška je v sporu s Slovenijo pred svetom utrdila podobo konstruktivnega igralca, medtem ko se je Borut Pahor pokazal kot "bad guy", piše današnji Večernji list, Vjesnik pa poudarja, da je Slovenija zmanjšala prostor za kompromisno rešitev.

čet, 18.12.2008, 16:44

Ljubljana/Zagreb - Nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) v današnji izdaji piše o slovenski blokadi pogajanj med EU in Hrvaško. "Majhna Slovenija je tik pred tem, da bo pri širitvi EU na Hrvaško odigrala podobno vlogo kot majhna Irska pri blokadi Lizbonske pogodbe," uvodoma piše časnik.

 

FAZ piše, da bo slovenska vlada v petek blokirala načrtovano nadaljevanje pristopnih pogajanj, če Hrvaška iz pogajalskega materiala ne bo umaknila dokumentov, ki bi lahko po slovenskih stališčih prejudicirali bodočo odločitev o poteku meje med državama.

 

Z grožnjo blokade želi Slovenija na pogajalskih pogajanjih od Hrvaške očitno izsiliti politične koncesije in tako kompenzirati šibkost svojega pravnega mnenja v bodoči pravni razsodbi, meni časnik in ob tem navaja besede vodje poslanske skupine opozicijske ljudske stranke (SLS) Jakoba Presečnika: "Če zamudimo to priložnost in bo Hrvaška nadaljevala s pogajanji, takšne priložnosti ne bomo imeli več."

 

Opozicija glede tega vprašanja odločno podpira vlado. Nobena od strank si ne želi prislužiti očitka izdaje "nacionalnega interesa", zaključuje FAZ.


Pahor kot "bad guy"

Hrvaška je v sporu s Slovenijo pred svetom utrdila podobo konstruktivnega igralca, medtem ko se je Borut Pahor pokazal kot "bad guy", piše današnji Večernji list. Jutarnji list primerja Hrvaško, Makedonijo in Slovenijo glede izpolnjevanja zahtev mednarodne skupnosti, Vjesnik pa poudarja, da je Slovenija zmanjšala prostor za kompromisno rešitev.

 

"Hrvaški politiki so se doslej uspešno izognili kakršnemu koli javnem spopadu s slovenskimi kolegi, s čimer so dosegli veliko stvar. A čeprav hrvaška uradna politika ne želi povedati, da gre za slovensko izsiljevanje, hrvaški potrošniki, ki se odpovedujejo slovenskim izdelkom, pa na zadeve gledajo drugače. Z izsiljevanjem Hrvaške se Slovenija izpostavlja finančni škodi in slabemu ozračju v soseščini, medtem ko sploh ne rešuje vprašanja meje," ocenjuje komentatorka Večernjega lista.


Dodaja, da tuji diplomatski krogi napovedujejo, da Ljubljana ne bo mogla več dolgo sama kljubovati ostalim 26 članicam EU, kar Hrvaški daje upanje, da bo kljub sedanji blokadi uspela končati pogajanja do konca leta 2009.


Jutarnji list opozarja na "španski kompromis" in popuščanje Slovenije italijanskim zahtevam, tudi pri spremembi ustave. "Slovenija je izpolnila zahteve in vstopila v EU, Makedonija pa ni in je ostala zunaj Nata," poudarja Jutarnji list. Pojasnjuje, da je Makedonija izpustila zgodovinsko priložnost, ker ni sprejela zahteve Grčije za spremembo imena.


"Hrvaški državljani so, tako kot svoj čas prebivalci Slovenije in Makedonije, prepričani, da resnično pretirane in nič zmerne zahteve Slovenije niso poštene, ter da imajo za cilj ne le ponižanje sosedov, temveč tudi prejudiciranje odločitev o meji," ocenjuje komentator Jutarnjega lista.


"Jasno je, da zlorabljanje položaja, ki ga danes ima Slovenija, in način na katerega se obnaša do Zagreba, ustvarja upravičene frustracije državljanov Hrvaške. Tudi razumljive odzive, da je boljše ostati zunaj EU in Nata, kot dovoliti še več poniževanja. Vse, najbolj pa čustva in strast govorijo, da je treba zavrniti slovenska izsiljevanja. Obenem pa se ne sme zanemariti vprašanja, v kolikšni meri bo takšna odločitev resno in dolgoročno škodila strateškim nacionalnim interesom," sklene Jutarnji list, ki opozarja, da Slovenija kljub popuščanju po vstopu v EU ni izgubila svojega nacionalnega ponosa niti identitete ali ugleda v svetu.




"Slovenska odločitev zmanjšuje manevrski prostor za iskanje kompromisne rešitve, ki bi obema državama omogočil zaščito lastnih interesov ter temeljnih načel mednarodnega prava," ocenjuje politični komentator Davor Gjenero za današnji Vjesnik.


"Manevrski prostor za bilateralna pogajanja je praktično na ničli. Če želimo, da bi Hrvaška ohranila vse, kar je dosegla v pristopnem obdobju, ne sme dopustiti kakršne koli provokacije ali odziva, ki ni usklajen z evropskimi načeli reševanja bilateralnih problemov, niti sprejetje kakršne koli diskriminacijske odločitve do Slovenije," dodaja Vjesnik, ki poudarja tudi obveznosti EU v sporu med Slovenijo in Hrvaško.


Novi list ocenjuje, da Ljubljani ni do dobrososedskih odnosov, pravice, prava in demokracije. "Ni Slovenija čez noč namesto zajčjega dobila pogumno srce. Nedvomno so odmerek adrenalina Ljubljani vrizgali tudi tisti, ki nimajo interesa, da bi Hrvaška kdajkoli stopila v EU, ali iz določenih razlogov sabotirajo Sarkozyja in francosko pobudo," izpostavlja Novi list.


Jutarnji list v ločenem tekstu navaja še izjave hrvaških državljanov, ki bojkotirajo slovenske izdelke v prodajalnah, k bojkotu pa poziva tudi elektronska pošta, ki kroži med hrvaškimi uporabniki svetovnega spleta. V sporočilu avtor ali več njih poudarjajo, da je čas za spremenjeno obnašanje do slovenske politike in da je potrebno nameniti pozornost na izvor blaga, ki naj bi ga kupili.

"Slovenija izvaža na Hrvaško devet odstotkov svojega celotnega izvoza, kar pomeni, da je naša država med petimi najpomembnejšimi izvoznimi trgi. Če nam bo uspelo vsaj nekoliko zmanjšati slovenski izvoz, lahko prizadenemo slovensko gospodarstvo in Slovenijo v celoti", so zapisali na spletu. Poudarili so, da blaga, ki je bilo narejeno v Sloveniji, ni potrebno kupovati.

 

Tudi na priljubljeni spletni strani Facebook so oblikovali več skupin, ki pozivajo k bojkotu slovenskih izdelkov. Gre pa za nekaj nekaj več sto uporabnikov interneta.

 

Nekateri med naključni potrošniki v Mercator centru v Zagrebu so po sredini objavi blokade hrvaških pogajanj z EU v kratki anketi za Jutarnji list dejali, da ne bodo "v Mercatorju kupili niti paštete več in da ne bodo odšli na smučanje ali po nakupe v Slovenijo".

 

Nekateri so poudarili, da bodo še naprej kupovali slovenske izdelke, če bodo ti cenejši in kakovostnejši od drugih, in da jih "politične igre, ki jih pripravljajo politiki obeh države zaradi lastnih točk, ne zanimajo".

 

Večernji list pa je danes poročal, da se rovinjska družba Adris zanima za nakup delnic Mercatorja. "V hrvaških poslovnih krogih se sliši, da je slovenska politika, kljub sporu glede meje, naklonjena prodaji Mercatorja hrvaškim ali srbskim podjetjem, ker bo vsaj ostal vtis, da ga niso za vedno zgubili", je poročal zagrebški časnik.

Povezane novice

Pahor Sanaderju ponovno predlagal srečanje
18. december ob 22:22
Slovenski premier Pahor je hrvaškemu kolegu predlagal, da se sestaneta že naslednji teden in obenem napovedal, da bo Slovenija podprla vključitev ...
Ko zadonijo fanfare
17. december ob 20:20
Prijavi sovražni govor