Boštjan Videmšek
Brutalno izraelsko bombardiranje območja Gaze - začetek velike vojaške operacije - bo nepovratno zaostrilo odnose v Sveti deželi in bližnjevzhodni regiji.
Po izteku premirja, ki nikoli ni zaživelo, so se šibke izraelske oblasti odločile za vojno, saj jim le ta lahko prinese zmago na februarskih volitvah, na katerih je bil do sobotnega jutra, ko so izraelska vojaška letala razdejala eno najrevnejših območij na svetu, favorit skrajni desničar Benjamin Netanjahu. Zunanja ministrica Cipi Livni, ki po prihodu na vrh vladajoče stranke Kadima dejansko vodi izraelsko vlado, se je po obdobju navidezno mirovniške retorike odločila za taktiko vojne, sicer orožje svojega političnega nasprotnika.
Za vojno se je odločila v času, ko so prebivalci Bližnjega vzhoda pričakovali, da bo novoizvoljeni ameriški predsednik Barack Obama po prihodu v Belo hišo poskrbel za izboljšanje odnosov med odtujenimi svetovi. Izraelska vojaška letala so ga prehitela.
Po pokolu v Gazi, ki ga Združene države seveda niso obsodile, je nemogoče pričakovati, da se bosta Teheran in Damask z Obamo pripravljena pogovarjati o »novi« prihodnosti Bližnjega vzhoda. Če je pred sobotnim jutrom še obstajalo upanje, da bo mogoče vzpostaviti dialog, so to upanje ubili izraelski bombniki, ki so proti Gazi poleteli iz čiste politične preračunljivosti.
Izraelske oblasti so bile prepričane, da bo poldrugo leto trajajoča blokada oslabila položaj Hamasa v Gazi, a se to ni zgodilo. Ves ta čas so prebivalci Gaze zaradi humanitarne katastrofe sicer umirali na obroke, a islamsko gibanje je ostalo v sedlu. To je izraelske voditelje spravilo v hudo zadrego, saj so po vojaškem porazu s Hezbolahom v južnem Libanonu poleti 2006 v Gazi, iz katere so se vojaško umaknili pred tremi leti in pol, doživeli še moralni poraz s Hamasom.
Za vojno se je Livnijeva odločila zaradi oblastiželjnosti. Za alibi množičnega poboja civilistov je izbrala Hamasove raketne napade na južni Izrael, ki nikoli niso predstavljali nevarnosti za judovsko državo. To najbolje ponazarja kruta statistika sobotnih smrtnih žrtev: dvesto petinsedemdeset na palestinski in ena na izraelski strani.
Kakšna je resnična cena življenja?
Iz ponedeljkove tiskane izdaje Dela!