Plinska kriza v začetku leta 2006 je resda sprožila alarm, vendar si Unija kljub razburjenju zaradi pretrganih dobav doslej (še) ni omislila strategije ukrepanja ob morebitnem pomanjkanju, kot je storila za nafto.

Živčne reakcije, ki jih je sprožila ustavitev dobav plina po ceveh skozi Ukrajino, so znova razkrile hude hibe evropske energetske politike. Hkrati pa obudile trpke spomine na pomanjkanje, ki ga je pred tremi leti prav tako povzročil spor med Kijevom in Moskvo. Unija uvaža dobro polovico plina, od tega je dve petini ruskega, preostale količine pa povečini zagotavljata Norveška in Alžirija. Kar štiri petine ruskega plina v Unijo priteka čez Ukrajino, ki zato lahko dobaviteljico in kupce drži v šahu.

Stopnja odvisnosti članic Unije od najbolj negotovega - ruskega - plina še zdaleč ni enaka: deset držav, med njimi so povečini nekdanje pripadnice sovjetskega politično-gospodarskega imperija, vsaj dve tretjini porabe, če ne kar celotno, zagotavlja z uvozom iz Rusije. Prav toliko pa jih je lahko zaradi sedanje zaostritve brez skrbi, saj od vzhodne partnerice ne kupijo niti kubičnega metra. V primeru krize lahko - predvsem - velike članice Unije računajo na udobno velike zaloge, države ob izhodnih krakih ukrajinskih plinovodov pa sploh nimajo ustreznih rezerv oziroma so te premajhne za preskrbo v obdobjih motenih dobav.

Plinska kriza v začetku leta 2006 je resda sprožila alarm, vendar si Unija kljub razburjenju zaradi pretrganih dobav doslej (še) ni omislila strategije ukrepanja ob morebitnem pomanjkanju, kot je storila za nafto, pri kateri so pravila o preskrbi jasna in zavezujoča: vsaka članica mora imeti v zalogi dovolj derivatov za trimesečno porabo.

Razprave o energetski varnosti so sicer pogoste, toda vsaka kriza znova obudi razmišljanje o nujnosti dolgoročnih ukrepov; te navsezadnje narekujejo tudi skrb zbujajoče napovedi o čedalje višji stopnji odvisnosti Unije od uvoza energentov. Tako naj bi najvišji državniki članic skupnosti na prvem srečanju pod predsedovanjem Češke (19. in 20. marca v Bruslju) sprejeli podrobno strategijo diverzifikacije dobav energentov, za plin pa evropska komisija načrtuje kar paleto »nujnih ukrepov« v primeru resnih motenj pri oskrbi. Toda do srede pomladi bo nevarnost energetske suše že mimo, zato se utegne uresničevanje visokih ciljev zagotavljanja preskrbe spet zavleči. Vsaj do naslednje »plinske vojne«.