Ljubljana – Forum sodelovanja političnih parlamentarnih strank na strateški in predzakonski ravni, kar je prvič zaživelo v minulem mandatu, bo oživljen. To potrjuje pozitiven odziv predsednika vlade Boruta Pahorja na osnutek partnerstva za razvoj, ki ga predlaga prvak opozicijske SDS Janez Janša in pozitivni odzivi predsednikov strank, razen LDS. Delovni naslov Partnerstvo za razvoj in odgovore na izzive gospodarske krize 2+10 je posrečen, meni Pahor o formuli, ker kaže na zavedanje, da bosta prihodnji dve leti zahtevni. Pahor se bo zavzel, da čim prej podpišejo sporazum o novem partnerstvu, zato se bo, kot je napovedal v soboto, z Janšo sestal še v tem tednu.
Pahor je temeljito pregledal Janšev predlog in videl, da je napisan precej po vzoru dokumenta Partnerstva za razvoj iz minulega obdobja. Premier je pripravil tudi svoj osnutek in v bistvu sta si dokumenta, vsaj deloma, zelo sorodna. »Tu ni treba izumljati tople vode. Oba dokumenta se sklicujeta na dobro prakso iz preteklosti – od sporazuma o plebiscitu, do tistih o vstopu v Nato in EU,« pravi Pahor. Zato se bo zavzel, da čim prej podpišejo sporazum. Tako bi imeli partnerstvo v politiki, na razvojni in socialni ravni, kar je napovedal že ob imenovanju. Dobro je, in to je v obeh dokumentih, s tem pa se strinja tudi koalicija v celoti, da je tema partnerstva krizno upravljanje. Se pravi, da predvideva predparlamentarno usklajevanje strank podpisnic o ukrepih, s katerimi bo vlada v naslednjih dveh letih regulirala finančno in gospodarsko krizo in hkrati nadaljuje s pripravami razvojnega dialoga.
Pahor pričakuje, da se bo ta teden dobil z Janšo, na temo dogovora o partnerstvu za krizno upravljanje, pa naj bi se pogovarjal tudi z drugimi opozicijskimi predsedniki. V SLS in SNS razvojno partnerstvo v času krize načeloma podpirajo, ker imajo pozitivne izkušnje iz dosedanje oblike sodelovanja. V SLS pravijo, da so Janšev predlog partnerstva prejeli in da pripravljajo odgovor. Po mnenju vodje poslanske skupine SLS Jakoba Presečnika je na potezi vladna koalicija, da poda svoj odziv, kar da je predpogoj za kakršno koli širše politično partnerstvo.
V koalicijskih strankah ni tolikšne naklonjenosti političnemu partnerstvu. Podpredsednica LDS Zdenka Cerar je pretekli teden zatrdila, da se partnerstvo v minulem obdobju ni izkazalo, predvsem pa naj vsak opravlja svoje delo, opozicija svoje in koalicija svoje. V LDS še dodajajo, da so do novega predloga zadržani, tako kot pred štirimi leti, ob ustanavljanju partnerstva za razvoj, v katerem niso sodelovali. »Opozicija in pozicija morata opravljati vsaka svojo nalogo, pri ključnih nacionalnih projektih, še posebej pri reševanju posledic finančne krize, pa pričakujemo konstruktivno sodelovanje vseh strank,« pojasnjujejo v LDS in s tem nakazujejo, da so bližje ideji o projektnem partnerstvu in ne partnerstvu na sploh. O tem, kako sodelovati na politični ravni v obdobju krize, so razpravljali tudi na torkovem koalicijskem vrhu, pravi predsednik Zares Gregor Golobič, ko so podprli idejo, da je treba pri iskanju izhodov iz krize posvetiti vso energijo iskanju najboljših rešitev. Janševi ideji, da bi dve leti sprejemali krizne, nato pa razvojne ukrepe, Golobič nasprotuje. Prvak Zares je partnerstvu sicer naklonjen, a se bo treba o vsebini in nalogah še pogovoriti. Predsednik Desusa Karel Erjavec ima veliko manj zadržkov, ker imajo z dosedanjim sodelovanjem v partnerstvu dobre izkušnje.
Iz ponedeljkove izdaje Dela