Šmarješke Toplice - Predsedniki slovenskih parlamentarnih strank so na današnjem posvetu sklenili, da se bo vrh slovenske politike sešel s slovenskim delom mešane komisije za vprašanje meje s Hrvaško in se seznanil z njenim poročilom o današnjem sestanku v Šmarjeških Toplicah. Nato bo vlada odločila, ali naj komisija nadaljuje z delom, je povedal premier Borut Pahor.
"Počakajmo torej na poročilo komisije, počakajmo na posvet komisije z visokimi predstavniki slovenske politike in potem na formalno odločitev vlade o njenem nadaljnjem mandatu," je dejal premier.
Pojasnil je še, da je bila mešana komisija ustanovljena za to, da ugotovi, ali se slovenska in hrvaška stran lahko sporazumeta o načelih in morebitni izbiri arbitra. Predsednik vlade poleg tega meni, "da bi bilo srečanje s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem primeren način za to, da nakažemo nekatere poti, po kateri bi nadaljevali poskus reševanja tega zapletenega vprašanja".
Predsednik SNS Zmago Jelinčič je na novinarski konferenci po srečanju predsednikov parlamentarnih strank poudaril, da mešana komisija ni opravila svojega dela. "Naš del komisije je bil pod vplivom hrvaške strani," je zatrdil Jelinčič. Po njegovih besedah je skrajni čas, da slovenski del komisije preneha delovati v sedanji obliki in da se vodja slovenskega dela komisije Miha Pogačnik umakne s položaja ter da "zadevo vzamejo v roke tisti, ki jim je kaj do Slovenije, ne do denarja".
Vodja SLS Bojan Šrot pa je po sestanku parlamentarnih strank ponovil, da je njegova stranka proti ratifikaciji vstopa Hrvaške v zvezo Nato, saj so v dokumentaciji, ki jo je predložil Zagreb, vsaj štirje sporni dokumenti, ki prejudicirajo mejo med Slovenijo in Hrvaško.
Mešani komisiji ostali dve ključni vprašanji
Slovensko-hrvaška komisija mednarodnopravnih strokovnjakov za vprašanje meje je v Šmarjeških Toplicah danes dosegla soglasje, da bi moral morebitni forum glede meje razsojati o stanju na dan 25. junij 1991 in da so kasnejša enostranska ravnanja ali dokumenti brezpredmetni. Ostaja pa odprto vprašanje uporabe načela pravičnosti in predmeta spora.
Kot je po zasedanju pojasnil predsednik slovenskega dela komisije Miha Pogačnik, so se tudi strinjali, da ni načelnih zadržkov za možne štiri forume, ki bi lahko presojala o meji, ki so jih predlagali, "v kolikor bi bili rešeni dve veliki vprašanji" - uporaba načela zunanje pravičnosti ex aequo et bono pri pooblastilih mednarodnemu sodišču in "katera območja in sektorji tako na kopnem kot na morju bodo predloženi pred tretjega v odločanje kot predmet spora".
Kot je pojasnil, gre na kopnem za "izrazito politično vprašanje, kaj sta ena in druga država pripravljeni uvrstiti kot sporna območja". "Na morju pa v tem trenutku še nismo uspeli oblikovati skupne formulacije," ki ne bi prejudicirala stališč ene ali druge države glede tega "kateri morski pasovi državam pripadajo v skladu z njihovim razumevanjem in notranjo zakonodajo", je dejal. Kot je še pojasnil, gre za vprašanje, ali se razpravlja "zgolj o teritorialnem morju ali tudi o drugih morskih pasovih," kot so epikontinentalni pas, izključna ekonomska cona in druge površine, ki sta jih razglasili in uveljavili obe državi.
Pogačnik je ob tem na novinarsko vprašanje povedal, da na današnjem zasedanju ni predlagal, da bi komisija končala delo, je pa poudaril, da bo komisija sedaj vladi seznanila z doseženim in počakala na njuno odločitev, ali ga je potrebno nadaljevati, saj, kot je dejal, so se ustavili pred dvema velikima ovirama, o katerih mora odločitev sprejeti politika.
Predsednik hrvaškega dela komisije Davorin Rudolf je izrazil obžalovanje, ker Pogačnik njegove pobude, da bi komisija nadaljevala z delom, danes ni sprejel in ocenil, da so se najbolj v 18 letih približali rešitvi spora, tako da vseeno upa v nadaljevanje dela komisije.