Kakšno pravično mejo hočejo Slovenci

Enako, kot se Davorin Rudolf čudi Slovencem, zakaj se bojijo sodišča v Haagu, ga je treba vprašati, zakaj se on boji načela pravičnosti. Navsezadnje je hrvaški profesor pomorskega prava primere opisal v učbeniku.

Boris Šuligoj
pet, 30.01.2009, 06:00
Primera iz Rudolfovega učbenika – Davorin Rudolf je v učbeniku Međunarodno pravo mora natančno opisal primer spora zaradi razmejitve na morju med Nemčijo, Dansko in Nizozemsko. Sodišče v Haagu je leta 1969 z enajstimi glasovi proti šestim naložilo, da je treba pri razmejitvi morskih pasov upoštevati splošno konfiguracijo obale ter vse posebne in nenavadne pojave, fizično in geološko sestavo epikontinentalnega pasu, naravna bogastva, razmere med epikontinentalnim pasom in dolžino obale … Dve leti zatem so te tri države podpisale sporazum, po katerem je Nemčija dobila 15.000 kvadratnih kilometrov morja več, kot bi ji jih pripadalo, če bi strogo upoštevali načelo ekvidistance, pojasnjuje avtor učbenika. Razmejitev med Monakom in Francijo je nastala s prijateljskim dogovorom.

Koper – Davorin Rudolf, hrvaški profesor pomorskega prava in član mešane slovensko-hrvaške komisije, je po seji te komisije večkrat izjavil, da niti natančno ne ve, za katero načelo pravičnosti se zavzema Slovenija, ko zahteva, da bi se moralo po njem ravnati sodišče, ki bi morda razsojalo o meji. S to njegov pripombo je še enkrat dokazal, kako spretno žonglira z argumenti in dejstvi. Davorin Rudolf namreč natančno ve, na katero načelo se sklicujejo slovenski strokovnjaki mednarodnega prava, ko govorijo o pravičnosti. O tem vprašanju zato ne polemizira s tistimi, ki to vedo, ampak ga postavlja politikom in novinarjem, ki (logično) ne morejo biti tako vešči pravne terminologije.


Mitja Grbec, slovenski strokovnjak za mednarodno pomorsko pravo, član omenjene komisije, je že pred časom za Delo pojasnil, da gre za načelo, ki mu v pravni stroki pravijo ex aequo et bono. To ob razsojanju meddržavnega sodišča ne bi izhajalo iz logike sredinske črte (ekvidistance), ampak bi precej večjo težo odigrale posebne okoliščine: geografske (dolžina in morfologija obale ter morskega dna, razmerja med obalami), zgodovinske (kdo je v zgodovini zasedal določeni del morja) in gospodarski interesi.

 

Meddržavno sodišče bi poleg načel običajnega mednarodnega prava laže odstopilo od nekaterih meril in upoštevalo načela, ki so se izoblikovala v dosedanji pravni praksi, upoštevalo bi lahko katero koli dejstvo, ki bi pripeljalo do pravične rešitve. Sloveniji lahko v tem primeru pomaga načelo uti possidetis iuris, v skladu s katerim bi administrativne odločbe, dogovor o policijskem nadzoru morja …, vplivale kot posebna okoliščina. Pravična rešitev bi morala upoštevati to, da sta bili državi zelo blizu dogovoru z doseženim, a ne ratificiranim sporazumom Drnovšek-Račan.


Rudolfovi primeri

 

Enako, kot se Davorin Rudolf čudi Slovencem, zakaj se bojijo sodišča v Haagu, ga je treba vprašati, zakaj se on boji načela pravičnosti. Navsezadnje je v Sloveniji vrsta pravnikov (poleg Mitje Grbca tudi Marko Pavliha, minister Patrick Vlačič in drugi), ki so se učili mednarodnega pomorskega prava iz študijskega učbenika Međunarodno pravo mora, izdano v Zagrebu leta 1985, katerega avtor je dr. Davorin Rudolf.

 

V njem je o razmejevanju na morju napisano skoraj vse. Rudolf je na 107. strani zapisal, da se razmejevanje na morju potrjuje s sporazumom. Če tega ni, potem država ne more razširiti svojega teritorialnega morja čez sredinsko črto. »Od tega pravila je mogoče odstopiti le, če drugačno razmejevanje nalaga in upravičuje zgodovinski naslov ali katera druga posebna okoliščina. O tem se morata sosednji državi sporazumeti,« je napisal Rudolf in navedel različne primere določanja razmejitvene črte od točke na kopnem.

 

Nemčija je leta 1971 (po razsodbi sodišča v Haagu) pridobila 15.000 kvadratnih kilometrov morja več, ker je sodišče zahtevalo upoštevanje posebnih okoliščin. Razmejitev med Monakom in Francijo je nastala s prijateljskim dogovorom obeh držav. Sicer so pri sporih o razmejitvah na morju posebne okoliščine upoštevali še na morju med Tanzanijo in Kenijo, Francijo in Dominiko, Mozambikom in Tanzanijo, Gvinejo in Gvinejo Bissau, v zalivu Fonseca med Hondurasom, Salvadorjem in Nikaragvo (zgodovinski zaliv), med Eritrejo in Jemnom, Katarjem in Bahrainom, Kamerunom in Nigerijo, Barbadosom, Trinidadom in Tobagom …

 

Iz petkove izdaje Dela

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Komentarji

Prikaži komentarje
Prikaži:
74 komentarjev
74 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: