Štefka Drolc in Zmago Jeraj dobitnika Prešernove nagrade

Na predvečer kulturnega praznika so v ljubljanskem Cankarjevem domu podelili Prešernovi nagradi za življenjsko delo. Nagradi za leto 2009 sta prejela igralka Štefka Drolc in slikar Zmago Jeraj. Videoposnetki.

ned, 08.02.2009, 10:03

Ljubljana - V CD so na predvečer kulturnega praznika podelili veliki Prešernovi nagradi za življenjsko delo. Nagradi za leto 2009 sta prejela igralka Štefka Drolc in slikar Zmago Jeraj. Nagrade Prešernovega sklada pa so si prislužili sopranistka Sabina Cvilak Damjanovič, skladatelj Nenad Firšt, igralec Marko Mandić, kipar Tobias Putrih, pisatelj Goran Vojnović in režiser Miran Zupanič.

Drolčeva je nagrado prejela za veličasten in obsežen umetniški igralski opus in za življenjsko delo, ustvarjeno v gledališču, filmu, na radiu in televiziji, za njeno akademsko pedagoško delo in kulturno poslanstvo. V njeni igralski umetnosti se vselej znova prepletajo lepota in poetičnost, krhkost in strogost, značajskost in sodobnost, tišina in krik in smeh, čustvo in razum. Njena ponotranjena igra je mojstrsko upodobljena v številnih kreacijah gledaliških in radijskih uprizoritev tragedij, dram, komedij, poetičnih iger, v groteskah, v psiholoških in karakternih igrah ...; prepričljivo govori s filmskega platna in televizijskih zaslonov. "S svojo živostjo podobe, glasu, kretnje in pogleda silno prevzame, da začenjamo verjeti v mitske razsežnosti igralskega poklica", je komisija zapisala v utemeljitvi nagrade.

 

Slikar Jeraj pa je strokovno komisijo prepričal z ustvarjanjem na raznih področjih likovne umetnosti in z njihovim medsebojnim bogatenjem. Mojstrsko se je uveljavil skoraj na vseh področjih likovne umetnosti: v slikarstvu, risbi, karikaturi, grafiki, fotografiji, gledališki scenografiji in filmu, njegova praksa pa je trdno osnovana na teoretski, kritiški in pedagoški misli. Izkušnje dela v različnih medijih je vse življenje med seboj dopolnjeval in plemenitil. Njegovo ustvarjanje je bilo vedno odprto za najrazličnejše pobude in zazrto v svetovno tvornost, iz katere ni samo sprejemal, temveč jo tudi soustvarja.


Nagrade Prešernovega sklada

 

Sopranistka Sabina Cvilak Damjanovič je z odliko doštudirala solistično petje v Gradcu in se nato izpopolnjevala v Parizu, na Dunaju in v Helsinkih. Danes tudi solistka Opere in baleta v Mariboru je pozornost širše javnosti pritegnila takoj po diplomi z vrsto odmevnih opernih in koncertnih vlog. Po uspešnem gostovanju v vlogi Mimi v Puccinijevi operi La Bohème v washingtonski Narodni operi, kamor jo je povabil Placido Domingo, so njene glasovno perfekcionistične in odrsko celovito izdelane vloge postale ena najbolj mikavnih novosti ne le slovenske, pač pa svetovne pevske kulture.

 

Skladatelj Nenad Firšt je po končani Srednji glasbeni šoli v rojstnem Zagrebu študiral kompozicijo pri Danetu Škerlu in violino pri Roku Klopčiču na ljubljanski Akademiji za glasbo. Dosedanje delo razkriva Nenada Firšta kot celovitega glasbenika, ki z vsem, kar naredi, uspe začrtati pomembne kulturne sledi na treh področjih svojega delovanja: ustvarjalnem, poustvarjalnem in organizacijskem.

 

Igralec Marko Mandić je številnim vlogam dodal nove dimenzije, jih poglobil, vsebinsko obogatil in izostril s sijajno igralsko tehniko, ki si jo je oblikoval v številnih predstavah dramskega repertoarja, pa tudi z drugačnimi izkušnjami v neinstitucionalnem gledališču in na filmu. Vloge, ki jih je v zadnjih dveh letih ustvaril v predstavah Ojdip v Korintu, Strahovi, Romantične duše, Katica iz Heilbronna, Osvajalec in Samo konec sveta, tako pričajo o izjemno širokem razponu zrelega ustvarjalca.

 

Kipar Tobias Putrih je nagrado Prešernovega sklada prejel za umetniške dosežke, predstavljene v slovenskem paviljonu na 52. beneškem bienalu, in za pregledno razstavo 1999-2007 z naslovom Quasi Random v New Yorku.

 

Pisatelj Goran Vojnović je bil nagrajen za roman Čefurji raus!, knjigo, ki se lahko bere kot fora, lahko kot metafora. scenarist in režiser Miran Zupanič pa za celovečerni dokumentarni film Otroci s Petrička, filmom, ki je obenem skromen in avtorsko najpomembnejši poskus osvetlitve dela zločinov in krivic, ki so se po drugi svetovni vojni zgodili na slovenskih tleh, celo krivic nad povsem nedolžnimi v najbolj občutljivi fazi oblikovanja osebnosti.

 

Slavnostni govorniki na podelitvi so bili predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny ter dobitnica ter dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, Štefka Drolc in Zmago Jeraj.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
48 komentarjev
wladymyr

Kdo je bil na odru Gallusove dvorane, CD, 2009, prešernovska proslava?

Ko sem igralko Štefko Drolc, ki je menda še nekako zadnja le kdaj poskrbela za svojega nebogljenega moža režiserja Jožeta Babiča (zanašal se je, starostnik in nemočan, da mu kdaj kaj opere in mu prinese hrano, čeprav se je hranil kje le zunaj), vprašal mimogrede, ali kaj ve o tipu, ki stoji zraven nje, je seveda iskreno izrekla, da ne ve...; kaj pa, sem nadalje vprašal, ali morda pozna kaj šund šarlatana, ki je prejel denar Prešernove nagrade za literatuiro 2009, je spet iskreno popvedala, da še ni prebrala niti črke tega tipa... - Res, kdo sta vsaj ta dva Prešernova "nagrakjenca", ki se na samega Franceta Prešerna kvečjemu podelata in se obrišeta z enim od nižjih bankovcev... ; kdo so - bili - ostali v nagradi veselični Sabina Cvilak Damjanovič, Nenad Firšt, Marko Mandić, celo Tobias Putrih, ta gotovo v sorodstveni zvezi s kiparjem Putrihom, pa tudi še kar migljajoči Miran Zupanič. - menda ni več znano, trudijo pa se nekateri, da jih, ponavadi poleg Draga Jančarja, pšromovirajo v zatohlem vzdušju še kar naprej... In ker rod gledališčnice Štefanije Ane izvira iz Ponikve, jo pozdravljam, ker smo sorojaki Gajški ali Tine Lah idr., največ pa še zmerom pomeni kajpak bl. Anton Martin Slomšek, naš sosed!

02. marec 2012, ob 15:38:57
Neznan

lepo

10. februar 2009, ob 20:42:05
Neznan

Med skladovnico bankovcev ali Prešernova nagrada v amerikanki


Ljubljana - V stavbi, ki se ljubljansko imenuje kot dom ubogega pisatelja Vrhničana, Gallusova dvorana, so na predvečer kulturnega praznika kot dela prostega dne podelili dve Prešernovi nagradi za življenjsko delo in nagrade ljubljanska Prešernovega sklada, tako sta večji znesek penki penki prejela igralka Štefka Drolc (Štefka Drolc, polno ime Štefanija Ana Drolc, slovenska igralka in pedagoginja, bivša žena že rajnkega režiserja Jožeta Babiča, 22. december 1923, Ponikva; - dosedanje nagrade: Prešernova nagrada -1963; listina Niškega festivala - 1977, za vlogo v filmu Na klancu; Severjeva nagrada - 1978, za vlogo Lidije Vasiljevne v Staromodni komediji; Srebrna arena - Pulj, 1979, za vlogo Marije Hesinger v filmu Draga moja Izza; Borštnikova nagrada za igro - 1997, za vlogo, A. Albee, Tri visoke ženske, MGL; Borštnikov prstan -1983, mestece ob Dravi, znano po lumpenproletarskem Lentu; Borštnikova nagrada - 1980 za igro, za vlogo Neže, Zajc, Voranc, SNG Drama Ljubljana) in celo 9. novembra 1937 v Ljubljani rojeni ter na mariborskem učiteljišču učeči srednješolski učitelj risanja, ki je že leta 1985 tudi privilegirano prejel nagrado Prešernovega sklada za umetniške dosežke v risbi in gvašu. Nagrade Prešernovega sklada pa so si denarno prislužili sopranistka Sabina Cvilak Damjanovič, skladatelj Nenad Firšt, igralec Marko Mandić, kipar Tobias Putrih, ki je zanj sprejela nagrado mama Mojca, nadaljevalec cankarjanske tradicije in prešernovsko slovensko zaslužni pisatelj Goran Vojnović in režiser Miran Zupanič.


Vladimir Gajšek

10. februar 2009, ob 15:29:54
Neznan

Med skladovnico bankovcev ali Prešernova nagrada v amerikanki


Ljubljana - V stavbi, ki se ljubljansko imenuje kot dom ubogega pisatelja Vrhničana, Gallusova dvorana, so na predvečer kulturnega praznika kot dela prostega dne podelili dve Prešernovi nagradi za življenjsko delo in nagrade ljubljanska Prešernovega sklada, tako sta večji znesek penki penki prejela igralka Štefka Drolc (Štefka Drolc, polno ime Štefanija Ana Drolc, slovenska igralka in pedagoginja, bivša žena že rajnkega režiserja Jožeta Babiča, 22. december 1923, Ponikva; - dosedanje nagrade: Prešernova nagrada -1963; listina Niškega festivala - 1977, za vlogo v filmu Na klancu; Severjeva nagrada - 1978, za vlogo Lidije Vasiljevne v Staromodni komediji; Srebrna arena - Pulj, 1979, za vlogo Marije Hesinger v filmu Draga moja Izza; Borštnikova nagrada za igro - 1997, za vlogo, A. Albee, Tri visoke ženske, MGL; Borštnikov prstan -1983, mestece ob Dravi, znano po lumpenproletarskem Lentu; Borštnikova nagrada - 1980 za igro, za vlogo Neže, Zajc, Voranc, SNG Drama Ljubljana) in celo 9. novembra 1937 v Ljubljani rojeni ter na mariborskem učiteljišču učeči srednješolski učitelj risanja, ki je že leta 1985 tudi privilegirano prejel nagrado Prešernovega sklada za umetniške dosežke v risbi in gvašu. Nagrade Prešernovega sklada pa so si denarno prislužili sopranistka Sabina Cvilak Damjanovič, skladatelj Nenad Firšt, igralec Marko Mandić, kipar Tobias Putrih, ki je zanj sprejela nagrado mama Mojca, nadaljevalec cankarjanske tradicije in prešernovsko slovensko zaslužni pisatelj Goran Vojnović in režiser Miran Zupanič.

10. februar 2009, ob 15:28:44
Neznan

Med skladovnico bankovcev ali Prešernova nagrada v amerikanki


Ljubljana - V stavbi, ki se ljubljansko imenuje kot dom ubogega pisatelja Vrhničana, Gallusova dvorana, so na predvečer kulturnega praznika kot dela prostega dne podelili dve Prešernovi nagradi za življenjsko delo in nagrade ljubljanska Prešernovega sklada, tako sta večji znesek penki penki prejela igralka Štefka Drolc (Štefka Drolc, polno ime Štefanija Ana Drolc, slovenska igralka in pedagoginja, bivša žena že rajnkega režiserja Jožeta Babiča, 22. december 1923, Ponikva; - dosedanje nagrade: Prešernova nagrada -1963; listina Niškega festivala - 1977, za vlogo v filmu Na klancu; Severjeva nagrada - 1978, za vlogo Lidije Vasiljevne v Staromodni komediji; Srebrna arena - Pulj, 1979, za vlogo Marije Hesinger v filmu Draga moja Izza; Borštnikova nagrada za igro - 1997, za vlogo, A. Albee, Tri visoke ženske, MGL; Borštnikov prstan -1983, mestece ob Dravi, znano po lumpenproletarskem Lentu; Borštnikova nagrada - 1980 za igro, za vlogo Neže, Zajc, Voranc, SNG Drama Ljubljana) in celo 9. novembra 1937 v Ljubljani rojeni ter na mariborskem učiteljišču učeči srednješolski učitelj risanja, ki je že leta 1985 tudi privilegirano prejel nagrado Prešernovega sklada za umetniške dosežke v risbi in gvašu. Nagrade Prešernovega sklada pa so si denarno prislužili sopranistka Sabina Cvilak Damjanovič, skladatelj Nenad Firšt, igralec Marko Mandić, kipar Tobias Putrih, ki je zanj sprejela nagrado mama Mojca, nadaljevalec cankarjanske tradicije in prešernovsko slovensko zaslužni pisatelj Goran Vojnović in režiser Miran Zupanič.


Ozračje tokratne igre za denar je bilo napeto.


Vladimir Gajšek

10. februar 2009, ob 15:28:25
Tevidim

Miran Zupanič - Otroci s Petrička, kako se še da služit s kostmi izpred šestedesetih let, ali pa se vsaj olovoričiti; to ni za nagrado, to je dokumentarec, dokument (kaj ima to skupnega z umetnostjo, gospod Skrušny in komisija, vaša utemeljitev je povsem izven umetniškega merila, to bi lahko napisal ravno tako za neki sadomazo porno film). Gleda na to, da imamo največji kulturni praznik na dan smrt in ne na dan rojstva, so temu primerni tudi nagrajenci, komorni in z zadahom, s tistim posebnim vonjem po pokvarjenem in razpadajočem (oprostite gospa Drolc, vi ne! ! ! ). Letošnja podelitev pa je bila še toliko bolj smrdljiva, ker nismo vedeli niti, kdo so nominiranci in tudi za kaj ali zakaj. Bi pa vsekakro čestital časopisni hiši Dnevnik in Študentski založbi za Vojnovičevo nagrado, čeravno sem mnenja, da si jo ne zaslužijo (kaj pa Fabula?), ampak zdaj se ve, kdo so gospodarji dodelitev.
Norčavost prireditva pa je bila zelo primerna ! ! !

09. februar 2009, ob 09:10:16
Akuna Matata

Za zunanjega opazovalca, ki ga imena pravzaprav ne zanimajo, je ena stvar interesantna:

Otroci s Petricka so omenjeni kot "poskus osvetlitve zlocinov, ki so se zgodili na slovenskih tleh". Film, ki sem ga slucajno videl, je pretresljiv, podobno kot filmi o holocaustu. Ampak za avtorja clanka ne gre za vsebino, ampak le za "poskus osvetlitve dela zlocinov", ki se je zgodil na "slovenskih tleh". Slovenska tla so seveda neprizadeta, ker ne morejo biti odgovorna za zlocine, ki so se cisto slucajno zgodili na njih. "Osvetlitev" sugerira samo umetniski aspekt nekega davnega dogodka. Kot da je bil film pomemben kot umetniska stvaritev in ne kot dokumentarec, ki je razkril zlocin v javnosti. Kot da je treba v casu velike tolerance biti obziren do omembe eventualnih krivcev, ki bi utegnili biti kot bralci prizadeti. Ce bi v podobnem kontekstu nek avtor omenil razkritje dejstev o Auschwitzu izkljucno kot umetnisko "osvetlitev", bi svetovna javnost avtorja raztrgala, tako da niti osmrtnic nebi mogel vec objavljati. To se seveda ne zgodi in se ne more zgoditi, tudi slovenskemu avtorju to nebi moglo uiti izpod peresa. Ampak, ko gre za enega najbolj necloveskih zlocinov v Sloveniji take potankosti nihce niti ne opazi, niti eden se ni obregnil ob tem. Najbrz si avtor ni mislil dosti, ko je to napisal, ampak ravno v tem je tragedija. Ocitno se nihce ne cuti tangiranega za "Petricek", kot da so to storili Marsovci v nekem filmu, ki z realnostjo nima nobene zveze.
Preseren se najbrz obraca v grobu, ker se njemu kaj takega nebi izustilo, mogoce bi se celo izpisal iz drustva.

09. februar 2009, ob 00:32:21
Neznan

zvok ploskanja z eno roko
| 08.02.2009 | 18:12:00

____________

Na svoji zemlji, ne Na naši zemlji. Igralci v nejm so res mogoče nerodni in staromodni, je pa film zato precej boljši od Zupaničevega, ki je fasal letošnjo nagrado. Ob nekaterih bistveno boljših filmih drugih slovenskih režiserjev v zadnjem desetletju... Še eno precenjeno "umetniško" delo, ki je zaznamovalo letošnji kulturni praznik.

08. februar 2009, ob 22:20:59
Neznan

Tevidim
| 08.02.2009 | 16:43:08

_________________________________

Zanesljivo si mladi talent Nejc Gazvoda bolj zasluži nagrado kot precenjeni Vojnovič, ampak očitno ni pravi kader in ga politika ne more izrabit za svojih 5 minut, kot je lahko Vojnoviča - ministrica za notranje zadeve bi morala po vseh peripetijah z Vojnovičem predlagati svoj odstop, ne pa da je na zagovor klicala podrejene. Ampak ne, na oblasti so tokrat "naši" in objektivna odgovornost pri njih ni vredna počenega groša, zato tega tudi ni opazil noben medij.

08. februar 2009, ob 22:16:17
lastnina je tatvina 1793

.

na tv gledal film na naši zemlji- ni dolgo tega.

me je zelo motila gledališka igra.

prešaltal na kanal A, kje je rastural silvester stalone.

.

08. februar 2009, ob 18:12:00
homme

meni pa se zdi zelo fajn, da je nagrado dobil prav goran. gotovo niti zgodba niti struktura romana nista nova, pač zgode in nezgode mulca v problematičnih letih, povedane v dokaj tradicionalni formi. ampak... in tu je tisto taglavno - mulc je čefur in govori v čefurščini in tudi v slovenščini (preskoki iz enega v drug jezik so vseskozi logično izpeljani)! in nam mimogrede vsaj malo odpre pogled v svet, za katerega si gotovo večji del slovenceljnov želi, da ga sploh ne bi bilo! in tu je tudi - vsaj po mojem mnenju - problematičnost tega romana, ker nam govori - tukaj smo, zrinjeni na obrobje, niti nismo vaši niti več od naših od tam doli. čeprav je knjiga vseskozi polna humorja in štosov, pa ni mogoče prezreti trpkosti zaradi latentne krize identitete priseljencev in še toliko bolj zaradi vseskozi prisotnega in iz večinskega naroda usmerjenega kazalca, ki kaže na pripovedovalca in lajna tisto žal znano mantro: saj iz tebe itak ne bo nič, ker si -ić!


za miklavža pa ne skrbite, nagrado bo pač dobil kdaj drugič (bo mu jo že ata zrihtal, ko bo taprava linija na ablasti).

08. februar 2009, ob 17:44:04
Tevidim

Navkljub vsemu moram omeniti, da si bolj kot Vojnovič zaslužita Prešernovo nagrado vsaj dva mlada avtorja, takorekoč njegova vrstnika: Nejc Gazvoda (tudi režiser - ali pa še bo, še študira) in pa Jure Hudolin, da ostale, ki so v zadnjih dveh letih kaj napisali, niti ne omenjam, med njimi je kar precej žensk. Za vsem pa nedvomno stoji Študentska založba in pa Dnevnik. In Študentska založba je kar lepo desničarska in Prešernova nagrada je bila letos desno usmerjena in gospod Skrušny je precej blizu Študentski založbi (katero lahko najdemo v povezavi z Novo revijo), ki je izdala Vojnoviča, pa še gospod je predsednik Prešernovega odbora... še kateri podatek. In tista farsa s policijo: roman je bil objavljen 2007, policija pa se zgane le nekaj tednov pred podelitvijo Prešernovih, januarja 2009, lepo vas prosim ,kako prozorno. Pa še nikogar ne bo sram ! Žal ! !
To, da je nekdo neslovensekga porekla, me sploh ne zanima, zato pa toliko bolj kuhinje, ki se dogajajo okoli. Glede na tematiko Vojnovičevaga romana: adolescentno nezrelo. Skubic je še vedno daleč, daleč pred Čefurji.

08. februar 2009, ob 16:43:08
Neznan

odgovor na komentar uporabnika resnica :

> V vsakem primeru je bila podeditev podnivojska, neprimerna, da ne rečem žaljiva za nagrejence, razen morda za čifurja.

....................................

Japajade. Na nivoju so samo nekdanje mrakobne komorne proslave, ki so bolj slavile Morano kakor Prešerna. Zagrenjenim in nergaškim slovencuhom nikoli ni nič všeč.

08. februar 2009, ob 15:28:59
Neznan

V vsakem primeru je bila podeditev podnivojska, neprimerna, da ne rečem žaljiva za nagrejence, razen morda za čifurja.

08. februar 2009, ob 15:21:27
Neznan

neznan | 08.02.2009 | 11:02:15
Letošnje Prešernove pa so najboljši dokaz za nesmiselnost mita o slovenski nestrpnosti, ki nam jo tradicionalno nestrpni Balkanci tako radi očitajo. Med šestimi dobitniki nagrade sklada so Sabina Cvilak Damjanović, Marko Mandić, Goran Vojnović in Nenad Firšt. Ostala sta pa "umetnik" z imenom Tobias P. in M. Zupanič (menda s trdim č). Kaj še ostane Slovencem?

............................................................


Res, le kaj še preostane na duhu ubogim Slovencem, ki jim je merilo slovenstva priimek s trdim č-jem.

08. februar 2009, ob 11:54:45
pitch

Š. Drolc legenda!

08. februar 2009, ob 11:34:53
Neznan

Najprej - prejšnji "neznan" ni isti neznan kot jaz; tuje mi je stereotipiziranje s tradicionalno balkansko nestrpnostjo nasproti slovenski kao strpnosti. Hvala bogu, da so imena takšna kot so (drugo vprašanje pa je, koliko so res zaslužna; konec koncev Vojnović ni edini nad katerim se ob letošnjem naboru lahko samo nasmehnem ali pa razjočem...)

Nato - odgovor Gaćinoviću. Vsaj Skubic je dokazal, da je mogoče narediti zelo dosleden sleng in (vsaj) slogovno prepričljiv roman. Kjer se ne uporablja izrazov kot npr. bom PRIČEL čelne spuščati (z ijem na koncu!). Ipd. In, ne - tole z miksom ne bo šlo skozi. Miks že, ampak pismo - saj še jaz, ki se poklicno ukvarjam z literaturo, ne uporabljam tako umetelnih stavčnih konstrukcij kot jih Vojnovićev pripovedovalec. Ni fora v miksu jezikov, fora je v tem, da Vojnović ne uspe skonstruirati prepričljive govorne situacije.

Kar pa se Alamuta tiče: se precej dobro ve, zakaj je bestseller. Zaradi postmodernističnega vala pred 15-20 leti + islamofobije v nam bližjih časih.

08. februar 2009, ob 11:33:01
Neznan

Ubogi Prešeren. Zasvinjan in poteptan. Prireditev je bila sramotna. Režiser se kar ni mogel odločiti, ali bi se šel debilno ljudsko burko ali kvaziumetnost. Predsednik sklada je v nepotrebnem govoru tremarsko dolgovezil, veliko tvezil, a nič povedal. Voditelja sta bila na nivoju vaških gledališčnikov, čeprav sta sicer krasna igralca. Obmetavanje s hrano, v teh ali katerihkoli časih, ni izraz izobilja ampak barbarstva. Letošnje Prešernove pa so najboljši dokaz za nesmiselnost mita o slovenski nestrpnosti, ki nam jo tradicionalno nestrpni Balkanci tako radi očitajo. Med šestimi dobitniki nagrade sklada so Sabina Cvilak Damjanović, Marko Mandić, Goran Vojnović in Nenad Firšt. Ostala sta pa "umetnik" z imenom Tobias P. in M. Zupanič (menda s trdim č). Kaj še ostane Slovencem?

08. februar 2009, ob 11:02:15
Gaćinović

men je pa čudno, da je največji slovenski kulturni dan Prešernov.

A niso Trubar, Cankar ali Valvasor malo bolj zaslužni ?

08. februar 2009, ob 10:18:09
stanislavko

Najbolj prepričljivo pa je,da je stranka Zares vdarila LDS po tintari z nagrado Vojnoviču !!!
Še za kulturni praznik se pokaže nostalgija med KGB....Ubogi Pahor pa nič ne registrira !!!

08. februar 2009, ob 07:03:09
stanislavko

Jes sem bil pa 100% prepričan,da bo dobil nagrado Janković ali Kučan,ker je zjebal Janšo na volitvah !!!

08. februar 2009, ob 06:57:04
Neznan

odgovor na komentar uporabnika nšoči :

> > Si me videla v Ježevi Kučici?
>
>
> za odrasle, lisica v pravljici menda predstavlja stalina (jež pa tita) :)


...........................ojoj, ne tako na glas, če to Likudnik sliši, bo spet hec. :-)

07. februar 2009, ob 23:42:59
Neznan

> Si me videla v Ježevi Kučici?


za odrasle, lisica v pravljici menda predstavlja stalina (jež pa tita) :)

07. februar 2009, ob 23:35:15
Neznan

odgovor na komentar uporabnika nšoči :

> odgovor na komentar uporabnika Lisica ta Fasalawa original :
> > ..... hvala, inčičunova hči. In oprosti za prej..... viroza me napada. :-(
>
>
> mene tudi nekaj takega :)

Si me videla v Ježevi Kučici?

07. februar 2009, ob 23:28:05
Neznan

odgovor na komentar uporabnika Lisica ta Fasalawa original :
> ..... hvala, inčičunova hči. In oprosti za prej..... viroza me napada. :-(


mene tudi nekaj takega :)

07. februar 2009, ob 23:16:25
Tevidim

No, kakor koli že, Vojnović je nagrado dobil, s stisnjenimi zobmi mu čestitam (knjigo sem prebral in ni čisto nič posebnega, kupil je ravno ne bi, sem pa pred leti z užitkom prebral in tudi kupil romana Zorana Hočevarja "Šoln z Brega", pa tudi roman Azre Šerovnik "Bog ima živce" mi je bil všeč, pa še bi lahko...). Prepričanje pa ostane, da je bila samo njegova nagrada ogromna kuhinja... predvidevam, da se bo nekaj dogajalo v filmu, on bo režiser... kakšna pralna akcija za nekoga... potem nekaj od nekoga iz njegovega kroga... dolg bo vrnjen... saj je vse jasno in očitno - v vseh teh letih ni nihče še dobil nagrade za takorekoč literarni prvenec...

07. februar 2009, ob 23:15:37
Neznan

odgovor na komentar uporabnika nšoči :

> omenjen v knjigi...
>
> http://www.youtube.com/watch?v=ascXCAhbS9s

..... hvala, inčičunova hči. In oprosti za prej..... viroza me napada. :-(

07. februar 2009, ob 23:13:00
Neznan

omenjen v knjigi...

http://www.youtube.com/watch?v=ascXCAhbS9s

07. februar 2009, ob 23:05:04
Neznan

odgovor na komentar uporabnika nšoči :

> gačinovič, najboljši bestsellerji so navadno kakšne kuharske knjige :)
>
>
> vojnović pa je gotovo bolj všeč nekomu, ki npr. ve kdo je ježurka ježić, ker sicer marsičesa ne razume...


...... in priročniki za samopomoč in duhovno rast.
Preden se spravim na Vojnovićeve Čefurje: kdo je ježurka ježić? ☺

07. februar 2009, ob 23:03:49
Neznan

Besede Štefke Drolčeve so me globoko ganile!

07. februar 2009, ob 23:00:00
Neznan

gačinovič, najboljši bestsellerji so navadno kakšne kuharske knjige :)


vojnović pa je gotovo bolj všeč nekomu, ki npr. ve kdo je ježurka ježić, ker sicer marsičesa ne razume...

07. februar 2009, ob 22:57:55
Gaćinović

@neznam :


Kolikor mi je znano je Alamut največji slovenski bestseller v tujini. In naj bi mel največ prevodov. Alamut je še najbolj dobro branje, od slo avtorjev. Prevajat arabsko literaruto je križ, ker se vse "zgubi v prevodu". Bartolu je pa ratal v originalu napisat po zelo zelo "arabsko".


"...ogromno "južnaščine", z visokimi slovenskimi slovničnimi oblikami", a ni to point Fužin, tak miks.

Kaj je mišljen pod visoko obliko ? Uporaba preposte slovenščine ? Vse v slengu ne bi šlo.

07. februar 2009, ob 22:52:08
Neznan

odgovor na komentar uporabnika Tevidim :

> Beletrina je imela super spin akcijo, ki jo je zaključila s policijo v letu 2009 za knjigo iz 2007; pa še polovico beletrinašev je vezana na Dnevnik in obratno - Čar, tamala Čandrova, Vojnović... Kronano s Prešernovo nagrado. Vojnovič bo ostal "dolžan" in on kot poznavalec čifurjev dobro ve, kaj to pomeni, ostati dolžan. Knjiga pa je 100% ničvredna, no, za čifurje morda ravno ne in za vse tiste, ki prisegajo, da mora v literaturi, drami in še kje drugod biti malo južnjaškega, da je dobro in sočno, karkoli že to pomeni ! ! ! Žalostno da v letih 2007-2008 ni izšla nobena boljša knjiga - pa je to res ! Kaj bo šele s Fabulo !
>
> Kaj pa Brabko Gradišnik in Roka, voda, kamen, ali pa Franjo Frančič, ki je izdal dva ali tri romane v istem obdobju, pa še bi se kaj našlo, prav gotovo pa Branko Gradišnik.


....................skozi Gradišnikovo psihoanalitično sago se redkokdo prebije, kar seveda ni garant za kakovost. Ali celo za Prešernovo nagrado.

07. februar 2009, ob 22:45:30
Tevidim

Beletrina je imela super spin akcijo, ki jo je zaključila s policijo v letu 2009 za knjigo iz 2007; pa še polovico beletrinašev je vezana na Dnevnik in obratno - Čar, tamala Čandrova, Vojnović... Kronano s Prešernovo nagrado. Vojnovič bo ostal "dolžan" in on kot poznavalec čifurjev dobro ve, kaj to pomeni, ostati dolžan. Knjiga pa je 100% ničvredna, no, za čifurje morda ravno ne in za vse tiste, ki prisegajo, da mora v literaturi, drami in še kje drugod biti malo južnjaškega, da je dobro in sočno, karkoli že to pomeni ! ! ! Žalostno da v letih 2007-2008 ni izšla nobena boljša knjiga - pa je to res ! Kaj bo šele s Fabulo !

Kaj pa Brabko Gradišnik in Roka, voda, kamen, ali pa Franjo Frančič, ki je izdal dva ali tri romane v istem obdobju, pa še bi se kaj našlo, prav gotovo pa Branko Gradišnik.

07. februar 2009, ob 22:36:24
Neznan

@ Gaćinović: pomiri se malo. Tevidim nikjer ne govori o mešanju emocij. Govori pa o tem, da Vojnović zelo dobro ve, na kakšno populacijo in s kakšnimi sredstvi strelja in da je to ena sama igra na prvo roko. Še enkrat ponavljam: Vojnović pade že na tako preprosti operaciji, kot je ta, da ni sposoben dosledno kombinirati "čapščine" in pogovornega jezika in dobiš neko jezikovno spakedralo, ki popolnoma brez vsakršne pripovedne ali slogovne logike meša "carje" ipd., ogromno "južnaščine", z visokimi slovenskimi slovničnimi oblikami, ki v takšnem stilu govora ne bi smele česa iskati!! Naprej: stereotipizira, pa ne samo "slovenceljne", ampak tudi "čefurje" - delal sem z mladimi priseljenci z juga. Niso razmišljali na tak način. Zato pa je moj mladi sosed - "slovenskega" porekla razmišljal na Vojnovićev način, ker se je trudil biti čapec.

No, najbrž ne rabim odgovarjat, pa vseeno. Ja, knjigi sem se dolgo časa izogibal, ker so bile že revialne objave odlomkov dovolj neprebavljive. Ko sem decembra izvedel, da je igri za Prešernovo, sem jo prebral in bil še bolj razočaran.

In - PS.: Alamut ni ravno neka tako strašna literatura. Ji je pa Vojnović v nečem podoben: obe knjigi sta absolutno precenjeni.

In PPS: Prešernove nagrade je absolutno vreden Miklavž Komelj, pa še koga bi se dalo najti.

07. februar 2009, ob 22:35:43
Gaćinović

@Tevidim:


Kaj praviš, da je "Južnjaška uteha" ?

No daj, povejte potem katera knjiga si je bolj zaslužila Prešernovo ? Verjetno samo Bartolov Alamut. Sej zato bo Slovenc bolj težko dobitnik Novelove za književnost. To kar je v redu je vam slabo, slab okus, mešanje nacionalnih emocij...


Tevidim, katera knjiga je vredna Prešena ?

07. februar 2009, ob 22:21:23
Murray

Najprej kazenska ovadba, potem pa Prešernova nagrada...

07. februar 2009, ob 22:18:25
Neznan

Bilo bi najbolje, da bi tudi zadnjič.

07. februar 2009, ob 22:16:30
Neznan

Kdo sa Damjan Murko in Urša Čepin??? Prvič slišim.


Najboljša proslava doslej, Škof in Šugman sta imenitno izganjala komoren pridih tovrstnih prireditev.

Čestitke nagrajencem, še posebej mladostni Štefki Drolc!

07. februar 2009, ob 22:09:22
Neznan

Al pa Mojca Murko.
Zakaj pa ne ?

07. februar 2009, ob 22:06:40
Neznan

Nivo podelitve? Naslednjič bosta nagrade podelala najbrž Damjan Murko in Urša Čepin.

07. februar 2009, ob 22:02:16
Tevidim

Beletrina je imela super spin akcijo, ki jo je zaključila s policijo v letu 2009 za knjigo iz 2007; pa še polovico beletrinašev je vezana na Dnevnik in obratno - Čar, tamala Čandrova, Vojnović... Kronano s Prešernovo nagrado. Vojnovič bo ostal "dolžan" in on kot poznavalec čifurjev dobro ve, kaj to pomeni, ostati dolžan. Knjiga pa je 100% ničvredna, no, za čifurje morda ravno ne in za vse tiste, ki prisegajo, da mora v literaturi, drami in še kje drugod biti malo južnjaškega, da je dobro in sočno, karkoli že to pomeni ! ! ! Žalostno da v letih 2007-2008 ni izšla nobena boljša knjiga - pa je to res ! Kaj bo šele s Fabulo !

07. februar 2009, ob 21:59:09
Gaćinović

pa si knjigo prebral ?


Meni je zelo zanimiva, ampak Kresalovi je bila tudi dobro čtivo, mende ja ni Beletrina izvršila pritisk na gospođu ministarku ?!

Da ma pa študentska založba tako moč kor praviš !? Možno, ampak knjiga je res v redu. In je pokrila uno področje v katero avtor slovenskih korenin pač ne more.

07. februar 2009, ob 21:58:31
Neznan

Vojnovića komentiramo zelo preprosto: Beletrina je imela v Matevžu Kosu in še nekaterih članih žirije dovolj dobro zaslombo. Očitno pa je Beletrini uspelo zelo efektivno utišati vse protiglasove. Ne vem, ali naj bi jim zato čestital ali se (samo) globoko žalostil ob koncu vsakršnih kriterijev, ko namesto prave družbene kritike (v obliki Miklavža Komelja, ki ga je taista žirija brezsramno spregledala že v nominacijskem krogu, ker so se "nekateri člani" raje tako zavzemali za drugo mladež) zmaga stereotipizem (ki ga, kdove zakaj hvalijo kot kritiko stereotipov) in slogovna neizpiljenost, ki jo prekriva manierizem na prvo žogo v obliki "čefurščine".

07. februar 2009, ob 21:38:36
Gaćinović

ta sceranij z vodo je kar zanimiv. Sam da ne popusti bina.


No, kako komentirate da je knjiga "Čefurji raus" očitno letošnja najboljša slovenska knjiga !?

07. februar 2009, ob 21:29:06
bob 1

Proslava,ki jo razumejo samo intelektualci.In koliko jih imamo v Sloveniji ?Marko Crnkovič,Grafenauer,pa še kdo.Stala pa je najbrž veliko v današnjih hudih časih ,plačali pa smo jo iz naših žepov. Hvala Borut Pahor in ministrica za kolturo.

07. februar 2009, ob 21:28:55
Neznan

V čigavi polovici Piranske vale sta se s toro obmetavala ?

07. februar 2009, ob 21:14:34
Neznan

Krasna proslava!

(predvsem po zaslugi Škofa in Šugmana) ☺

07. februar 2009, ob 21:12:03
48 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej