Štefka Drolc in Zmago Jeraj dobitnika Prešernove nagrade

Na predvečer kulturnega praznika so v ljubljanskem Cankarjevem domu podelili Prešernovi nagradi za življenjsko delo. Nagradi za leto 2009 sta prejela igralka Štefka Drolc in slikar Zmago Jeraj. Videoposnetki.

ned, 08.02.2009, 10:03

Ljubljana - V CD so na predvečer kulturnega praznika podelili veliki Prešernovi nagradi za življenjsko delo. Nagradi za leto 2009 sta prejela igralka Štefka Drolc in slikar Zmago Jeraj. Nagrade Prešernovega sklada pa so si prislužili sopranistka Sabina Cvilak Damjanovič, skladatelj Nenad Firšt, igralec Marko Mandić, kipar Tobias Putrih, pisatelj Goran Vojnović in režiser Miran Zupanič.

Drolčeva je nagrado prejela za veličasten in obsežen umetniški igralski opus in za življenjsko delo, ustvarjeno v gledališču, filmu, na radiu in televiziji, za njeno akademsko pedagoško delo in kulturno poslanstvo. V njeni igralski umetnosti se vselej znova prepletajo lepota in poetičnost, krhkost in strogost, značajskost in sodobnost, tišina in krik in smeh, čustvo in razum. Njena ponotranjena igra je mojstrsko upodobljena v številnih kreacijah gledaliških in radijskih uprizoritev tragedij, dram, komedij, poetičnih iger, v groteskah, v psiholoških in karakternih igrah ...; prepričljivo govori s filmskega platna in televizijskih zaslonov. "S svojo živostjo podobe, glasu, kretnje in pogleda silno prevzame, da začenjamo verjeti v mitske razsežnosti igralskega poklica", je komisija zapisala v utemeljitvi nagrade.

 

Slikar Jeraj pa je strokovno komisijo prepričal z ustvarjanjem na raznih področjih likovne umetnosti in z njihovim medsebojnim bogatenjem. Mojstrsko se je uveljavil skoraj na vseh področjih likovne umetnosti: v slikarstvu, risbi, karikaturi, grafiki, fotografiji, gledališki scenografiji in filmu, njegova praksa pa je trdno osnovana na teoretski, kritiški in pedagoški misli. Izkušnje dela v različnih medijih je vse življenje med seboj dopolnjeval in plemenitil. Njegovo ustvarjanje je bilo vedno odprto za najrazličnejše pobude in zazrto v svetovno tvornost, iz katere ni samo sprejemal, temveč jo tudi soustvarja.


Nagrade Prešernovega sklada

 

Sopranistka Sabina Cvilak Damjanovič je z odliko doštudirala solistično petje v Gradcu in se nato izpopolnjevala v Parizu, na Dunaju in v Helsinkih. Danes tudi solistka Opere in baleta v Mariboru je pozornost širše javnosti pritegnila takoj po diplomi z vrsto odmevnih opernih in koncertnih vlog. Po uspešnem gostovanju v vlogi Mimi v Puccinijevi operi La Bohème v washingtonski Narodni operi, kamor jo je povabil Placido Domingo, so njene glasovno perfekcionistične in odrsko celovito izdelane vloge postale ena najbolj mikavnih novosti ne le slovenske, pač pa svetovne pevske kulture.

 

Skladatelj Nenad Firšt je po končani Srednji glasbeni šoli v rojstnem Zagrebu študiral kompozicijo pri Danetu Škerlu in violino pri Roku Klopčiču na ljubljanski Akademiji za glasbo. Dosedanje delo razkriva Nenada Firšta kot celovitega glasbenika, ki z vsem, kar naredi, uspe začrtati pomembne kulturne sledi na treh področjih svojega delovanja: ustvarjalnem, poustvarjalnem in organizacijskem.

 

Igralec Marko Mandić je številnim vlogam dodal nove dimenzije, jih poglobil, vsebinsko obogatil in izostril s sijajno igralsko tehniko, ki si jo je oblikoval v številnih predstavah dramskega repertoarja, pa tudi z drugačnimi izkušnjami v neinstitucionalnem gledališču in na filmu. Vloge, ki jih je v zadnjih dveh letih ustvaril v predstavah Ojdip v Korintu, Strahovi, Romantične duše, Katica iz Heilbronna, Osvajalec in Samo konec sveta, tako pričajo o izjemno širokem razponu zrelega ustvarjalca.

 

Kipar Tobias Putrih je nagrado Prešernovega sklada prejel za umetniške dosežke, predstavljene v slovenskem paviljonu na 52. beneškem bienalu, in za pregledno razstavo 1999-2007 z naslovom Quasi Random v New Yorku.

 

Pisatelj Goran Vojnović je bil nagrajen za roman Čefurji raus!, knjigo, ki se lahko bere kot fora, lahko kot metafora. scenarist in režiser Miran Zupanič pa za celovečerni dokumentarni film Otroci s Petrička, filmom, ki je obenem skromen in avtorsko najpomembnejši poskus osvetlitve dela zločinov in krivic, ki so se po drugi svetovni vojni zgodili na slovenskih tleh, celo krivic nad povsem nedolžnimi v najbolj občutljivi fazi oblikovanja osebnosti.

 

Slavnostni govorniki na podelitvi so bili predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny ter dobitnica ter dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo, Štefka Drolc in Zmago Jeraj.

Prijavi sovražni govor