Nacional: Mesić in Sanader proti Ahtisaariju

Hrvaški politični vrh naj bi bil po pisanju hrvaškega tednika izredno nezadovoljen s predlogom, da pri reševanju mejnega spora posredujeta Martti Ahtisaari in Robert Badinter.

Do.P.
tor, 10.02.2009, 14:30

Zagreb - Hrvaški politični vrh je nezadovoljen s predlogom Bruslja, da pri reševanju spora o meji med Hrvaško in Slovenijo posredujeta Martti Ahtisaari in Robert Badinter, piše današnji Nacional. Ocenjuje tudi, da lahko pride do spopada med predsednikom Stipetom Mesićem in premierom Ivom Sanaderjem, če bo vlada sprejela mediacijo.

"Problem je Rehnovo vztrajanje na mediaciji, kar pomeni tudi sprejetje sklepov, ki zagotovo ne bodo utemeljeni izključno na pravnih argumentih. Sedanji razvoj dogodkov gre nedvomno v korist Slovenije, ki je zavrnila možnost, da bi spor o meji v Piranskem zalivu prepustili Meddržavnemu sodišču v Haagu," pojasnjuje zagrebški tednik.

 

"Stališče, ki ga zagovarja Evropska komisija, lahko odpre tudi probleme v odnosih med Sanaderjem in Mesićem. Tesni sodelavci predsednika Mesića so v neformalnem pogovoru potrdili, da so velika pooblastila, ki naj bi jih dobila Badinter in Ahtisaari, nesprejemljiva," piše Nacional. Obenem spominja, da sta se Mesić in Badinter avgusta lani pogovarjala o slovensko-hrvaškem sporu ter da nihče ne zanika strokovnosti ne Badinterju ne Ahtisaariju.

 

Mesić se v zgodovino ne želi zapisati kot drugi Pavelić

 

Mesić se je v zadnjem letu svojega mandata odločil, da bo radikaliziral svojo politiko do Slovenije, za razliko od leta 2007, ko je bila mediacija načelno sprejemljiva tudi za njega. "Predsednik ne želi podariti hrvaškega ozemlja, da si ga zgodovina ne bi zapomnila podobno kot je zabeležila Anteja Pavelića, ki je leta 1941 prepustil Dalmacijo Italiji," je za Nacional dejal "tesen Mesićev sodelavec".

 

Mesić je prepričan, da bi mejna črta morala biti v sredini Piranskega zaliva, ob tem pa ponuja kompromis, ki vključuje izjavo, da Hrvaška na tem območju ne bo na nikakršen način ogrožala slovenskih interesov, dodaja Nacional.

 

"Vse, kar bo preseglo to, bo kontraproduktivno in če bo pa Sanaderjeva vlada brezpogojno sprejela mediacijo, ki jo predlaga Evropska komisija, bo hrvaški predsednik nagovoril javnost," povzema Nacional mnenje iz Mesićevega urada.

 

Vse niti so v Sanaderjevih rokah

 

"Niti v Sanaderjevem uradu niso zadovoljni z Ahtisaarijem, tako ali tako pa še vedno čakajo na uradni predlog iz Bruslja. Sicer so v težjem položaju od Mesića, ki ne sodeluje v odločanju. Če bo Sanader zavrnil pobudo, bo lahko zaznamovan kot krivec za prestavitev vstopa Hrvaške v EU. Če jo bo sprejel, se bo moral soočiti z možnostjo, da Ahtisaari in Badinter predlagata, da Slovencem pripade večji del Piranskega zaliva," poudarja Nacional.

 

Tednik spominja, da je Slovenija, v času ko se je v mednarodnih krogih, v katerih je bil Badinter in še štirje drugi predsedniki ustavnih sodišč držav članic EU, odločalo o priznanju njene neodvisnosti v začetku 90. let, dobila pozitivno mnenje, potem ko je pisno potrdila, da nima nobenih ozemeljskih sporov s sosednjimi državami, vključno s Hrvaško.

 

"Zaradi tega so sedanje zahteve Ljubljane enostavno nesprejemljive in v popolnem protislovju s tistim, na čemer je temeljilo priznanje Slovenije s strani EU. Gre za poskus neke države, da z izsiljevanjem poveča svoje ozemlje," še meni Nacional.


Sanader: Slovenska blokada ni dobra za celotno Jugovzhodno Evropo


Hrvaški premier Ivo Sanader je danes v Zagrebu dejal, da slovenska blokada hrvaških pogajanj z EU "ni dobra ne za Hrvaško ne za celotno Jugovzhodno Evropo". Ponovil je, da se dvostranska vprašanja med državami ne smejo obravnavati na ravni pogajanj z EU.


Vnovič je izrazil upanje, da bosta Zagreb in Ljubljana uredili problem meje in še enkrat pozval na reševanje vprašanja pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, kar je po njegovih besedah bilo že dogovorjeno avgusta 2007 na Bledu.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Komentarji

Prikaži komentarje
Prikaži:
104 komentarjev
104 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: