Z zagrebške mestne občine tudi po več kakor mesecu dni nismo dobili odgovora, zakaj so na začetku letošnjega leta z bagri odstranili litopunkturni sitem, ki ga je leta 2004 postavil slovenski umetnik Marko Pogačnik.

Z zagrebške mestne občine tudi po več kakor mesecu dni nismo dobili odgovora, zakaj so na začetku letošnjega leta z bagri odstranili litopunkturni sitem, ki ga je leta 2004 v sodelovanju z mestnim uradom za kulturo postavil slovenski umetnik Marko Pogačnik. Molčijo tudi na tukajšnjem kulturnem ministrstvu, ki ga je kipar v posebnem pismu obvestil o ravnanju mestnih oblasti, vendar pa so z ministrstva protestno pismo posredovali mestnim oblastem, kjer pa, kakor rečeno, velja popoln molk. Zoper ravnanje je protestiral tudi kolektiv ljubljanske Moderne galerije z opozorilom, da je Pogačnik dobitnik najvišjega slovenskega nacionalnega priznanja, Jakopičeve nagrade.

Zagrebške mestne oblasti so januarja v treh dneh odstranile kamnite stebre iz braškega marmorja in jih odpeljale na neznano mesto. »To je projekt Litopunkture Zagreba, za projekt s področja ekološke umetnosti. Nastal je na podlagi desetletnega dela z Zagrebom, pri katerem sem raziskal vitalni organizem mesta na vseh ravneh in skrbno izbral deset akupunkturnih točk, kamor sem postavil litopunkturne stebre z namenom, da se organizem zagrebške mestne krajine podpre na točkah, kjer je to najbolj nujno,« pojasnjuje Pogačnik. Hrvaško kulturno ministrstvo sprašuje, komu je v napoto delo, ki se »brez vsakih političnih ali religioznih teženj posveča zdravju okolja oziroma človekovemu odnosu do Zemlje«.

Pogačnik v protestnem pismu piše, da je bil že jeseni lani z Avenije Venčeslava Holjevca umaknjen Megalit, da so januarja odstranili omenjene skulpture, ministrstvo pa sprašuje, ali bodo odstranili tudi kompozicijo Solarni pleksus Evrope na zagrebškem Jarunu, ki je del umetniškega projekta Zagreb-Praga-Ljubljana. Pogačnik protestira, saj gre za uničevanje tistega, kar je podaril mestu, ki je projekt tudi plačal in za kar so bila pridobljena vsa potrebna dovoljenja. »Umetniško delo se uničuje, ne da bi obvestili avtorja ali soavtorje iz Zagreba,« je še zapisal Pogačnik. Ministra Boža Biškupića - ki je pismo zgolj poslal na nižjo raven - je prosil, naj ustavi uničevanje, naj skliče javni posvet o njegovem projektu in naj omogoči ponovno postavitev sistema v Zagrebu.

Zagreb: V tišini, čez noč

Pogačnik je z dogajanjem v hrvaškem glavnem mestu seznanil ministrico za kulturo Majdo Širca, zagrebški Muzej moderne umetnosti in ljubljansko Moderno galerijo, kjer so zapisali, da »rušenje projekta zahteva odločen protest strokovne javnosti in seznanitev širše javnosti«. V posebnem pismu so še zapisali, da »z vso resnostjo podpirajo odpor zoper nerazumljive poteze in uničevanje ekološke umetnosti Marka Pogačnika«. Kljub tovrstnim protestom zagrebški politični in kulturni vrh molčita, težave pa imajo tudi hrvaški mediji, saj njim pristojne mestne službe prav tako ne želijo pojasniti svojega ravnanja, razen s pojasnilom, da se spreminja namembnost prostora in da obstajajo številni »ugovori« meščanov.

Toda po odstranitvi megalita in pozneje še stebrov so tudi v hrvaški novinarji prepričani, da so »spremembe namembnosti prostora« le paravan za sistematično namero o (tajnem) odstranjevanju umetniških del z območja mesta, to pa pomeni, da pred mestnimi komunalnimi bagri ni več varno nobeno umetniško delo. Na spletnem novičarskem portalu Net.hr so med drugim zapisali, da »avtorja projekta niso obvestili, kar je povsem logično, saj takšne akcije odstranjevanja ni mogoče obrazložiti« ter da je Zagreb prvo in edino mesto, ki je odstranil litopunkturo in umetnost s svojih zelenih površin, »brez poskusa dogovora, brez obrazložitve, čez noč, kakor v času zažiganja knjig«. Tako se postavlja vprašanje, kakšno je to glavno mesto, v katerem umetnost, sprejeta in priznana po vsem svetu, ni več potrebna.

Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela