Berlin - Voditelji evropskih držav iz skupine industrijsko najrazvitejših držav in hitro rastočih gospodarstev (G20) so se pred vrhom te skupine, ki bo 2. aprila v Londonu, na današnjem izrednem srečanju v Berlinu strinjali, da je potrebno uvesti neposredni nadzor nad tveganimi naložbami oz. hedge skladi.
Voditelji Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije, Španije in Nizozemske naj bi se po navedbah neimenovanega vira iz nemške vlade strinjali, da "noben finančni trg, noben finančni produkt in noben vlagatelj na finančnih trgih ne bi smel biti brez nadzora".
Največja sprememba v stališčih pomembnejših držav, med njimi Velike Britanije, naj bi bilo po navedbah omenjenega vira dejstvo, da so se vsi zbrani predstavniki v Berlinu strinjali o neposrednem nadzoru nad skladi tveganega kapitala (hedge skladi). Gre namreč za visoko špekulativne produkte finančnih trgov, ki so bili doslej manj nadzorovani, poleg tega pa naj bi bili krivi za trenutno nestabilnost na finančnih trgih.
"Zahteva za neposredni nadzor hedge skladov ni več vprašljiva s strani nobenega izmed udeležencev današnjega srečanja," je povedal vir iz nemške vlade. London je sicer pred tem nasprotoval nadziranju tovrstnih skladov, za katere podporniki zatrjujejo, da so za gospodarstvo koristni, saj prevzemajo tveganje, ki ga drugi ne želijo prevzeti.
Prav zato je pred srečanjem v Berlinu obstajala bojazen, da neposrednega nadzora nad hedge skladi ne bo želel podpreti britanski premier Gordon Brown. Izkazalo se je, da so bile skrbi glede Velike Britanije odveč. Brown je namreč v preteklih dneh poudarjal, da bo svet priča "še ne videnemu sodelovanju", ko gre za boj s svetovno gospodarsko krizo, ob tem pa je med drugim pozval tudi k reformi oz. vzpostavitvi "bolj odgovornega bančnega sistema".
Proti davčnim oazam
Voditelji v Berlinu so se tudi strinjali, da je potrebno razviti mehanizme za sankcije, ki bodo omogočale učinkovitejše ukrepe proti davčnim oazam in "nekooperativnim" finančnim centrom. Prav tako so se zavzeli tudi za predlog, da bi banke v prihodnosti v svojih dobrih časih kopičile dodatni lastni kapital in tako bile bolje pripravljene na morebitne slabe čase v prihodnosti.
G20 niso naklonjene protekcionističnim ukrepom
Napovedali so tudi aktivno podporo pogovorom o globalni karti za stabilna gospodarstva na vrhu v Londonu. Sedanjo finančno krizo pa bi morali po mnenju sodelujočih na današnjem srečanju v Berlinu premostiti z ukrepi, ki bi v čim manjši meri vplivali na konkurenčnost gospodarstev. Evropske članice G20 tudi niso naklonjene protekcionističnim ukrepom.
Kot so danes zbrani predstavniki evropskih članic G20 še sklenili v Berlinu, bi morala Mednarodni denarni sklad (IMF) in Forum za finančno stabilnost (FSF) nadzorovati in pospešiti akcijski načrt G20, o kateremu so se dogovorili novembra lani v Washingtonu. Evropske članice G20 tudi podpirajo načrte, da bi podvojili prispevke za IMF, da bi ta lahko državam, ki imajo težave s plačilno bilanco, hitreje in bolj fleksibilno priskočil na pomoč, še poroča dpa.
Današnje srečanje je bilo sicer namenjeno predvsem uskladitvi stališč evropskih članic G20 pred vrhom skupine, ki bo aprila v Londonu. Prejšnji vrh G20 je novembra potekal v Washingtonu, na njem pa so države članice oblikovale akcijski načrt za boj proti svetovni gospodarski krizi. Ta se je od tedaj še poglobila, zato so bile države prisiljene sprejemati ogromne stimulacijske načrte za oživitev gospodarstva, kar je na koncu povsem zasenčilo prizadevanja za reformo svetovnega finančnega sistema.
Udeleženci današnjega srečanja uradne končne sprejete izjave danes sicer še ne bodo dali v javnost, saj želijo, da bi se z njo najprej seznanile članice EU, ki v Berlinu niso imele svojih predstavnikov.
Merklova: Cilj ostrejšega nadzora je zaupanje v finančne trge
Kot je po srečanju dejala gostiteljica srečanja, nemška kanclerka Angela Merkel, je cilj ostrejšega nadzora nad finančnimi trgi ponovno vzpostaviti zaupanje v finančne trge, kar se do danes še ni uresničilo. Vrh v Londonu bo moral biti po njenih napovedih uspešen, pri tem pa bo potrebno upoštevati vse finančne trge, produkte in tiste, ki delujejo na finančnih trgih.
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je poudaril, da si vse države EU želijo, da bo aprilski vrh G20 v Londonu uspešen. To bo, tako Sarkozy, "zadnja priložnost". Neuspeha si industrijske države in hitro rastoča gospodarstva ne morejo privoščiti, je še opozoril in dodal, da ne gre za površne in začasne ukrepe. Merklovi se je zahvalil, da so v sklepnem dokumentu omenili ukrepe proti davčnim oazam in nekooperativnim finančnim centrom, kar je po mnenju francoskega predsednika napredek v primerjavi s prvim finančnim vrhom v Washingtonu.
Britanski ministrski predsednik Gordon Brown pa je danes v Berlinu opozoril na svetovni dogovor glede protikriznih ukrepov. Zavzel se je tudi, da bi imele mednarodne finančne ustanove za boj proti krizi na voljo najmanj 500 milijard dolarjev.
Predsednik evroskupine, luksemburški premier in finančni minister Jean-Claude Juncker je po srečanju v Berlinu še poudaril, da nobeni izmed držav evrskega območja ne grozi bankrot. "S to težavo se ne sooča nobena država v evrskem območju," je poudaril Juncker in dodal da morajo države finančne probleme najprej poskušati rešiti same, v kriznih primerih pa je na pomoč pripravljena tudi EU, kar je sedemindvajseterica po besedah Junckerja v preteklosti pokazala že večkrat.