SNS bo podprla interpelacijo zoper Kresalovo

Iz obrazložitve interpelacije izhaja, da je MNZ že pred petimi leti pridobil pravno mnenje, ki ga je podpisalo več kot deset najuglednejših ustavnih pravnikov, da izdaja odločb na podlagi odločbe ustavnega sodišča ni dopustna, saj je ustrezna podlaga le zakon.

Majda Vukelić
tor, 24.02.2009, 14:01
Za interpelacijo mora glasovati vsaj 46 poslancev

Po ustavi in poslovniku državnega zbora lahko interpelacijo o delu ministra vloži najmanj deset poslancev, v njej pa mora biti jasno postavljeno in obrazloženo vprašanje, ki je predmet interpelacije. Predsednik državnega zbora interpelacijo takoj pošlje predsedniku vlade oziroma ministru, na katerega se nanaša, in vsem poslancem. Hkrati določi predsedniku vlade oziroma ministru rok za odgovor, ki ne sme biti krajši od 15 in ne daljši od 30 dni. Odgovor vlade oziroma ministra na interpelacijo predsednik DZ takoj pošlje vsem poslancem.

Državni zbor razpravlja in odloča o interpelaciji najpozneje na prvi naslednji seji po prejemu odgovora vlade oziroma ministra, če so ga poslanci dobili najmanj 15 dni pred sejo, oziroma na prvi naslednji seji po izteku roka za odgovor na interpelacijo, če ta v tem roku ni bil dan. Da bi bila interpelacija uspešna, mora zanjo glasovati vsaj 46 poslancev. M. V.

Ljubljana - SNS bo podprla interpelacijo zoper ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal, je danes napovedal predsednik SNS Zmago Jelinčič. "Interpelacija pa ni tako pomembna kot sama problematika. Govora je o tako iemnovanih izbrisanih, vendar izbrisa ni bilo," je dejal in dodal, da se je državljanstvo prodajalo za isto ceno kot pol kilograma mesa.

"Upam, da bo interpelacija uspela, želim si, da bi," je na današnji novinarski konferenci v DZ dejal Jelinčič. Opozoril je, da izdajanje odločb tako imenovanim izbrisanim pomeni tudi nadaljnje zahteve po odškodninah, po njegovem mnenju pa "se pri tem še ne bo ustavilo".

Slovenska zakonodaja je bila v času po osamosvojitvi po Jelinčičevih besedah deklarirana kot najboljša in najbolj odprta na svetu, "saj je dovolila vsakemu, ki je želel, da se deklarira ali za tujca z začasnim bivališčem, za tujca s stalnim bivanjem v Sloveniji ali pa za državljana".

600 tolarjev za državljanstvo

Kot je dejal predsednik SNS, je državljanstvo stalo 600 tolarjev, "kar je bilo približno toliko kot pol kilograma telečjega mesa".

S tem se po njegovih besedah pokaže, koliko ljudje, ki nudijo državljanstvo za tako ceno, sploh cenijo lastno domovino. "Tudi današnja slovenska politika malo ceni svojo domovino. Ne čudim se, če bo kakšna od političnih strank v eni od svojih naslednjih odlokov določila hrvaški jezik kot drugi obvezni jezik v Sloveniji," je dejal Jelinčič.

Opozoril je tudi, da so med tako imenovanimi izbrisanimi tudi devet let stari otroci, ob čemer se sprašuje, kako je to mogoče. Mladoletnih naj bi bilo po njegovih besedah okoli 5000.

"Slovenija pa ima res izbrisane, in sicer skoraj 79.000 izbrisanih iz evidence delovnih mest in okoli 262.000 izbrisanih iz evidenc normalnega življenja. To so ljudje, ki so na pragu revščine ali že pod njo," je dejal Jelinčič. Po njegovem mnenju pa "gospode v vrhu" zanimajo tisti, ki mislijo, da jim bodo lahko dali glasove na naslednjih volitvah.

Ti so, kot ocenjuje predsednik SNS, "pripravljeni prodati lastno domovino, jo zanikati in zagotoviti enemu segmentu pravnega sistema, in sicer odvetnikom, novih 25.000 primerov, s katerimi bodo zaslužili. Te bodo dobili, ko se bodo tako imenovani izbrisani odločili, da bodo sprožili zahteve za odškodnine," je prepričan.

Po Jelinčičevih besedah država z vsako omenjeno veljavno odločbo priznava, da je kršila vsaj eno od človekovih pravic, kar pomeni, da dotični lahko takoj sproži tožbo.

"Še huje pa je, da tako imenovani izbrisani od najvišjih organov zahtevajo opravičilo. Pridejo v državo, so proti samostojni Sloveniji, trgajo slovenske simbole, ilegalno bivajo pri nas, sedaj pa zahtevajo opravičilo in še odškodnine," je izpostavil Jelinčič.

Ob tem se mu zdi "zanimivo, kako se naša oblast obnaša do lastnih državljanov", na tem mestu pa je navedel, da oblast do danes ni še izpolnila vseh denacionalizacijskih zahtev. Po besedah predsednika SNS je tudi veliko ljudi, ki so bivali v Sloveniji ter se občasno borili na vojnih območjih bivše Jugoslavije, pri čemer je navedel tako imenovane"vikend borce".

Slovenska politična srenja po mnenju predsednika SNS "dela na tem, da bi Slovenijo izničili". Po njegovem mnenju se čedalje bolj kaže, da je šlo "za prodaje, da gre za prikrivanje - tudi političnih atentatov". "Sloveniji se ne piše najbolje," meni Jelinčič.

Zloraba ministrstva (Iz torkove tiskane izdaje Dela)

Neustrezno izvrševanje 8. točke odločbe ustavnega sodišča iz leta 2003 in v tej zvezi zloraba ministrstva v politične namene, ignoriranje izidov referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih, ustvarjanje neenakosti pred zakonom in ogrožanje sistema javnih financ so temeljni očitki, ki izhajajo iz interpelacije zoper notranjo ministrico Katarino Kresal, ki jo je včeraj vložila SDS.

Iz obrazložitve interpelacije izhaja, da je MNZ že pred petimi leti pridobil pravno mnenje, ki ga je podpisalo več kot deset najuglednejših ustavnih pravnikov, da izdaja odločb na podlagi odločbe ustavnega sodišča ni dopustna, saj je ustrezna podlaga le zakon. Toda MNZ se je namesto za zakon, ki bi celovito uredil problematiko, zajeto v odločbi ustavnega sodišča, odločil za pravni precedens in predlagal ureditev te problematike v dveh zakonih. S tehničnim zakonom naj bi za vse tiste, ki jih zajema 8. točka odločbe ustavnega sodišča, določili obliko izvršitve odločbe ustavnega sodišča, za vse druge pa naj bi sprejeli sistemski zakon. Tako bosta po presoji SDS nastali dve kategoriji upravičencev, kar je s stališča ustavnega načela enakosti pred zakonom sporno.

SDS notranji ministrici očita, da negira edino nedvoumno izraženo voljo ljudstva glede vprašanja izbrisanih, to je izid referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih iz leta 2004. Takrat se je, tako SDS, več kot 94 odstotkov volivcev izreklo proti izdajanju dopolnilnih odločb izbrisanim.

Za čisto navadno sprenevedanje pa ima SDS trditve Katarine Kresal, da izdajanje odločb ni povezano z odškodninami. V stranki so prepričani, da bodo izdane odločbe uporabili kot dokazilo v postopku odškodninskih tožb pred sodišči, kar lahko pogubno vpliva na javne finance.

SDS je včeraj v državnozborski postopek vložila tudi osnutek ustavnega zakona o izbrisanih, ki je po vsebini enak tistemu, ki so ga predložili v času prejšnje vlade. Temelji na individualnem obravnavanju izbrisanih, »vnaprejšnji izločitvi agresorjev v času slovenske osamosvojitve« in ne predvideva izplačevanja odškodnin. O tem se je sicer mogoče pogovarjati, je dodal Branko Grims, vendar naj koalicijska stran pove, kolikšna odškodnina je za njih sprejemljiva. Po njegovem je zmotno misliti, da bodo pri tožbah za odškodnine sodišča izločila tiste, ki so bili okupatorji. Kot je pojasnil, že obstaja precedenčna sodba, po kateri JLA do oktobra 1991 ni bila okupatorska armada. Če se stranke uskladijo glede ustavnega zakona, po Grimsovem mnenju interpelacija ne bo več potrebna.

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Komentarji

Prikaži komentarje
Prikaži:
176 komentarjev
176 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: