Helena Peternel Pečauer
Vsakdo se spomni takih ali drugačnih prehranskih modrosti iz otroštva. Denimo kdor je špinačo, je močan, ali pa, da ne smemo piti vode, potem ko smo jedli češnje. Prepričevali so nas tudi, da jajca nikakor niso zdrava ali da nas bo uporaba olivnega olja rešila vseh tegob. Z razvojem znanosti je bila marsikatera od teh modrosti ovržena. Strokovnjaki so v raziskavah ugotovili, da vse niso resnične in da se stvari z leti spreminjajo.
1. JAJCA IN HOLESTEROL
Izogibajte se jajcem, ogljikovi hidrati povzročajo debelost. To so nam vsem dobro znani nasveti o zdravi prehrani. A ne držijo, saj gre le za mite, pravi strokovnjakinja za prehrano z Univerze v Washingtonu Wendy Repovich. Rumenjak res vsebuje veliko holesterola, a če ga uživamo v zmernih količinah, ne več kot dveh na dan, ne povzroča povečanja holesterola v krvi. Enako velja za mit o ogljikovih hidratih. Z zmanjšanjem njihovega uživanja boste izgubili le nekaj dekagramov.
2. VEGETARIJANCI
Vegetarijanci lahko pridobivajo kalcij tudi iz drugih virov, z uživanjem temne listnate solate, peteršilja, ohrovta, špinače. Tu so še fižol, čebula, orehi. V trgovinah so na voljo tudi naravni sokovi, obogateni s kalcijem. Z železom je podobno. Rezultati raziskav so pokazali, da pri ljudeh, ki uživajo meso, in pri tistih, ki so vegetarijanci, ne obstajajo bistvene razlike, saj železo ni samo v mesu, vsebujejo ga tudi številna rastlinska živila. Z njim so zlasti bogati zelje, žita, sončnična semena, proso, rdeča pesa, fižol, leča, soja, grah, drobnjak, sezam, pšenični kalčki. Kot je znano, pa so tudi alge prava zakladnica železa.
3. BELJAKOVINE LE V MESU
Dejansko je v zelenjavni prehrani manj beljakovin kot v mesni, vendar je to hkrati lahko prednost, kajti preveč beljakovin lahko povzroči nastanek ledvičnih kamnov, srčnih bolezni in pospeši nekatere oblike rakavih obolenj. Sicer pa pomembne beljakovine najdemo v žitih, zlasti v leči, pa tudi v grahu in drugih stročnicah. Bogati z njimi so tudi različni oreški.
4. KORENJE ZA OČI
Kdor je korenje, ne potrebuje očal! Tako preprosto v resnici ni. Korenje vsebuje veliko vitamina A in biovitalnih snovi, ki zelo dobro vplivajo na kratkovidnost, odlično je tudi za nohte. To so strokovno ugotovljena dejstva, vendar doslej še nobena raziskava ni pokazala, da bi tisti, ki potrebujejo očala, lahko z večjim uživanjem korenja to preprečili.
5. TESTENINE REDIJO
To je le eden od predsodkov, ki nima nikakršne podlage v resnih znanstvenih študijah. Prav s testeninami se lahko človek do sitega naje, ne da bi se zredil. Razlog je v dejstvu, da zelo okusna jed vsebuje veliko ogljikovih hidratov, ki so pomembni za moč in premagovanje dnevnih naporov, hkrati pa imajo zelo malo maščob. Seveda pa so nekaj povsem drugega najrazličnejše polivke in omake, ki jih pogosto postrežemo zraven. Pri njih moramo paziti, da ne pretiravamo z dodatnimi hranilnimi vrednostmi.
6. V SOLATI VITAMINI
Glavnata solata je sestavljena kar iz 95 odstotkov vode. Vitamine v njej mora človek iskati s povečevalnim steklom. Tudi drugih hranilnih snovi ni ravno v obilju. Strokovnjaki so odkrili, da s 100 grami solate dobimo le 1,25 grama železa, 1,1 grama ogljikovih hidratov in 1,52 grama balastnih snovi. Uživanje solate je sicer priporočljivo iz drugih razlogov, nikakor pa ne smemo pričakovati, da bo izpolnila naše dnevne potrebe po vitaminih.
7. ČEŠNJE IN VODA
Po češnjah človek ne sme piti vode, kajti logična posledica naj bi bilo zvijanje v trebuhu. Morda bi se to res zgodilo, če bi si jih človek privoščil več kilogramov naenkrat. Zelo podobno delujejo vse vrste sadja. Če pa ga jemo zmerno in nato okus poplaknemo z malo vode, zagotovo ne bomo imeli hujših težav v prebavilih, lahko pa bo nekoliko pospešeno odvajanje, kar vsekakor ni slab stranski učinek, še zlasti če nas muči zaprtje.
8. RJAVA JAJCA BOLJ ZDRAVA OD BELIH
Zakaj? Morda je ugotovitev iz preprostega ekološkega razmišljanja. Če je denimo rjavi sladkor boljši kot beli, potem verjetno enako velja tudi za jajca. Tako pač razmišljajo nekateri. Barva jajc pa, po zagotovilih znanstvenikov, pravzaprav nima nič skupnega z zdravjem, ampak je vse skupaj odvisno od kokoši. So takšne, ki nosijo bela jajca, in takšne, ki nosijo rjava. Vsebina pa je vedno popolnoma enaka. Kako zdrava so, je odvisno predvsem od tega, s čim se kokoši hranijo.
9. VEČERNI PRIGRIZKI
Uživanje hrane v večernih urah - mnogi verjamejo, da po šesti popoldne - naj bi uničevalo našo postavo. Zagotovo ni odločilno, kdaj človek je, ampak koliko in kaj. Je pa res, da zvečer pojemo veliko več, če prej ves dan nismo ničesar zaužili. Ker mnogi ravno zvečer radi sežejo denimo po čipsu ali čokoladi, med ljudmi velja tudi prepričanje, da to povzroča mozolje in akne. Mozolji nimajo ničesar skupnega s prehrano, čeprav za njihov pojav krivimo kar čokolado, svinjsko meso in čips, ki sicer res vsebujejo veliko maščob, vendar se kopičijo drugje, ne v kožnih porah.
10. OLIVNO OLJE VIR ZDRAVJA
Olivno olje naj bi bilo med vsemi splošno znanimi in širše uporabljanimi maščobami dokazano najzdravilnejše, najvarnejše, najbolj zaščitno po svojem delovanju na organizem. Uporabljamo ga lahko za pripravo skoraj vseh vrst jedi, celo sladic in prigrizkov, vendar je z njim povsem enako kot z vinom. Oznake deviško in ekstra deviško še niso zagotovilo, da bomo kupili res kakovostno olje. Pozorni moramo biti na letnik, geografsko poreklo, sorto oliv, starost ter zaznavo cvetice, aromo, polnost, žlahtnost.
Iz One