V Združenih državah Amerike so smrtno kazen znova uvedli leta 1976, od tedaj pa so usmrtili več kot 1100 obsojencev. Trenutno je smrtna kazen še v veljavi v 35 zveznih državah, vendar je v zadnjem času kar nekaj držav predlagalo njeno opustitev. Kot glavni razlog za to spremembo pa v večini primerov navajajo, da je smrtna kazen - predraga. V času recesije in finančne krize je treba paziti na vsak dolar.

»Ko sodišče morilca obsodi na smrtno kazen, imamo zaradi tega približno trikrat višje stroške, kot bi jih imeli, če bi mu izreklo zaporno kazen,« pravi guverner ameriške zvezne države Maryland Martin O'Malley. Ko je predlagal, da bi smrtno kazen v tej zvezni državi opustili, je državljanom ponudil dovolj trdne finančne argumente. Skliceval se je na raziskavo, ki so jo opravili raziskovalci Urban institute. Analizirali so kazni, na katere so obsodili storilce 1227 umorov v Marylandu od leta 1978, ko so znova uvedli smrtno kazen, do leta 1999, ko jo je vrhovno sodišče začasno ukinilo. Izračunali so tudi stroške, ki jih je državnemu proračunu povzročil povprečni morilec.

Morilec, ki je bil obsojen na zaporno kazen, je Maryland stal v povprečju 1,1 milijona dolarjev. Morilec, za katerega je bila sicer zahtevana smrtna kazen, vendar mu je sodišče ni prisodilo, je stal v povprečju 1,8 milijona dolarjev. Morilec, ki je bil obsojen na smrt in tudi usmrčen, pa je davkoplačevalce stal kar 3 milijone dolarjev. »Sodni procesi, v katerih je izrečena smrtna kazen, so zelo specifični, saj trajajo precej dlje, več je pritožb, v zaporih velja za te obsojence drugačen režim, skratka stroškov je precej več,« pravi O'Malley, ki se je »kot demokrat in katolik« že pred izbruhom finančne krize zavzemal za odpravo smrtne kazni.

Da pri tem ni osamljen, kažejo tudi predlogi o opustitvi smrtne kazni v zveznih državah Kolorado, Kanzas, Montana, Nebraska, New Hampshire in Nova Mehika. Republikanska senatorka iz Kanzasa Carolyn McGinn je predlagala, da bi smrtno kazen v tej zvezni državi ukinili v drugi polovici letošnjega leta. »Proračun nam več ne dopušča usmrtitev, izračunali smo, da bi nam vsaka neizvršena usmrtitev prihranila pol milijona dolarjev,« je dejala senatorka.

»Zdaj je čas, ko je treba varčevati,« je dejal guverner Nove Mehike Bill Richardson, sicer nesojeni minister za trgovino v vladi Baracka Obame. Pristavil je še, da bo po sprejemu zakona v senatu takoj podpisal odlok o ukinitvi smrtne kazni in priznal, da varčevanje ni edini razlog za to. »Najbolj grozno je to, da včasih usmrtimo tudi ljudi, za katere se kasneje izkaže, da so bili nedolžni.«

Abolicionisti, ki ne verjamejo statistikam o zastraševalnem učinku smrtne kazni, so navdušeni. Pred dvema letoma so smrtno kazen ukinili v zvezni državi New Jersey, letos bodo sledile še druge države. Razmere v ameriških zaporih so vsako leto slabše, saj je zapornikov že toliko, da so se morali v mnogih odločiti za predčasne izpuste. Ogorčeni so seveda zagovorniki smrtne kazni, ki jih je v ZDA še vedno precej. Najbolj jih motijo razlogi, ki jih navajajo politiki. »Da bi opustili način kaznovanja najbolj okrutnih zločincev, ki se je izkazal kot uspešen, samo zaradi finančne krize, je povsem nesprejemljivo,« pravi Kent Scheidegger, direktor Criminal Justice Legal Foundation, ki skrbi za pravice družin žrtev zločinov. Na srečo, pravi, so še države v ZDA, kjer se to ne more zgoditi, kot sta na primer Teksas in Virginia.