Laško - Mariborski nadškof koadjutor in apostolski administrator celjske škofije Anton Stres je na današnji spravni maši za žrtve pobojev v Hudi jami v nadžupnijski cerkvi sv. Martina v Laškem dejal, da je bil grob žrtev povojnih pobojev tudi in predvsem grob molka. A odslej teh žrtev ne bo več mogoče "prezreti in ne prezirati".
Za Stresa grob, v katerega so bile žrtve povojnih pobojev zazidane, ni samo tisti, zaprt z več kot 100-metrskim zidom, ampak je to tudi in predvsem grob molka.
"100-metrska pregrada, ki je zapirala rov, naj bi zagotovila, da bi za vedno ostali zakopani v molk, da bi o njih nihče več ničesar ne izvedel, predvsem pa, da bi ta zločin nikoli ne prišel na dan. In vendar so tudi iz tega groba molka in strahu pred resnico o zločinu, ko se desetletja o tem ni smelo govoriti, pred tedni te žrtve prišle. Vstale so v našo zavest, umestile so se v naš zgodovinski spomin in odslej jih ne bo več mogoče prezreti in ne prezirati," opozarja Stres.
Poudaril je, da je Slovenija zgrožena nad strahotnim trpljenjem, telesnim in duševnim, ki so ga morale te žrtve pretrpeti, preden se je ustavilo njihovo srce. Stres meni, da je naša domišljija na srečo preslabotna, da bi si lahko predstavljali, kaj vse se je dogajalo, koliko trpljenja, bolečin, žalosti in obupa so žrtve iz rova sv. Barbare morale preboleti in prestati, preden so doživele izpolnitev Jezusove obljube: "Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl."
Po Stresovih besedah so ljudje zgroženi tudi na okrutnostjo in sovraštvom tistih, ki so to zakrivili, ki so si to izmislili, to skrbno načrtovali in premišljeno izpeljali. Zanj je to bil sistematično in kolektivno načrtovan zločin, pri katerem so sodelovali številni ljudje in se izživljali na zverinski način nad svojimi žrtvami.
Stres izraža zgražanje tudi zaradi tega, ker so storilci povojnih pobojev v Hudi jami svoje strupeno seme sovraštva, seme prezira do drugih in nazorsko drugačnih, se pravi seme smrti uspeli zasejati v tako številna srca, "da smo še danes verjetno najbolj razdvojen narod v Evropi, sprt in razdvojen, z dvema resnicama, ki to ne moreta biti, in z dvema pravicama, ki sta to, če sta dve, pravici lahko še manj".
"Vse, kar se je dogajalo v zvezi s temi zločini, nas opozarja, kako se pravici na tem svetu slabo godi in kako nas pred obupom nad njo lahko rešuje le vera v Boga, ki edini zagotavlja, da bo na koncu imela zadnjo besedo Božja odrešujoča pravičnost in ljubezen," je dejal Stres.
Dodal je še, da samo s to Božjo ljubeznijo lahko zdravimo naše rane, bremena, žalost in krivice naše preteklosti, samo z njo lahko očiščujemo naš zgodovinski spomin, samo na njeni osnovi lahko gradimo prihodnost, ki bo vredna tega imena.
Spravne maše, pred katero je bil tudi križev pot, so se med drugim udeležili murskosoboški škof Marjan Turnšek, mariborski pomožni škof Jožef Smej in koprski škof Metod Pirih. Hrvaško škofovsko konferenco pa je zastopal varaždinski škof Josip Mrzljak v spremstvu tajnika Vjekoslava Huzjaka.
Od slovenskih politikov so se spravne maše udeležili predsednik SDS Janez Janša, podpredsednik SDS Milan Zver ter predstavniki NSi na čelu s predsednico stranke Ljudmilo Novak.
Kot je že znano, so v Hudi jami pri Laškem pred skoraj mesecem dni odkrili posmrtne ostanke 200 do 300 ljudi. Njihova identiteta še ni znana, po nekaterih informacijah naj bi bili med žrtvami ne le Slovenci, temveč tudi Hrvati.