Ljubljana - V Zaresu so se na podlagi dogajanja okrog reprogramiranja posojil s strani bank odločili, da prihodnji teden skličejo posebno sejo sveta stranke. Na njej se bodo pogovorili, ali so doslej v koaliciji in vladi v zadostni meri uresničevali načela in programske cilje ter ali so vlada in pristojna ministrstva dovolj odzivni. "Dogodki v zadnjem tednu, ki se nanašajo na aktivnosti bank v državni lasti, predvsem Nove Ljubljanske banke (NLB), in zadevajo vprašanje reprogramiranja spornih kreditov, povezanih z menedžerskimi prevzemi velikih sistemov, nas navdaja s precejšnjo skrbjo in tudi povečano zavestjo odgovornosti stranke Zares," tako v vladi kot koaliciji, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal prvak stranke Zares Gregor Golobič.
Zato bodo na omenjeni posebni seji, ki bo predvidoma v torek, govorili tudi o tem, kakšne zahteve v zvezi s tem bodo v nadaljevanju še postavili oziroma s kakšnimi predlogi bodo nastopili. Golobič dodaja, da bodo razpravo o tej temi nadaljevali tudi v vladi, pri čemer želijo, da bi vlada tu dosegla ustrezno soglasje, da bi vsi skupaj našli "moč in zavest o odgovornosti, ki jo imamo za to, da vsi akterji na tem področju prepoznajo realnost, v kateri Slovenija je, in prevzamejo nase odgovornost, ki ji ne morejo uteči".
V stranki Zares zahtevajo, da se temeljito razišče za nazaj in tekom tega mandata vse poteze uprav in nadzornih svetov bank pri dodeljevanju takšnih kreditov, ki utegnejo pomeniti večjo izpostavljenost bank tveganjem, manjšanje potenciala za pomoč gospodarstvu.
V tej smeri gre tudi četrtkov poziv komisije DZ za nadzor javnih financ Banki Slovenije, naj ji poroča med drugim o posojilih, ki so jih banke v pretežni državni lasti odobrile za financiranje menedžerskih odkupov oz. prevzemov podjetij. Skupni znesek kreditov iz t. i. menedžerskih odkupov v NLB znaša 250 milijonov evrov, je povedal predsednik uprave NLB Draško Veselinovič. Ta številka je že vključena v skupni znesek 900 milijonov evrov, kolikor znašajo krediti, odobreni vsem finančnim holdingom v Sloveniji, vendar morda niso vsi povezani s prevzemi.
"Nismo v celoti zadovoljni z odzivnostjo"
"Že ta hip lahko povem, da nismo v celoti zadovoljni z odzivnostjo. Menimo, da je kljub opozorilom, ki so bila dajana v vrsti zadev, angažma in sledenje tudi sklepom vlade, odlokom, uredbam, ki so bile sprejete in postavljajo omejitve v zvezi z vprašanjem, o katerem govorim, ni bilo dovolj odločno, intenzivno," je dejal prvak Zaresa.
Na to temo se je danes pogovoril tudi s predsednikom vlade Borutom Pahorjem, kateremu je izpostavil, da se resno opravi razpravo o tem, da vlada s svojo vlogo lastnika in upravljalca z davkoplačevalskim potencialom ter zastopnika javnega interesa "razmisli o zaupnici upravi in nadzornemu svetu, ki očitno bolj sledi ambicijam zavarovanja preteklih odločitev in jih poskuša prikriti z novimi spornimi odločitvami, v bistveno manjši meri pa se osredotoča na vprašanja reševanja problemov, ki jih ima na dnevnem redu tako vlada v kontekstu gospodarske krize kot seveda tudi gospodarstvo in mnoga podjetja v Sloveniji".
Po besedah Golobiča je kreditna aktivnost majhna in so izjemno redko podeljeni novi krediti oziroma da gre v večini t.i. novih kreditov za podaljševanje starih kreditnih pogodb z bistveno višjimi stroški odobritve, bistveno višjimi obrestnimi merami in bistveno krajšo ročnostjo. To naj bi pomenilo, da je celotna situacija s strani bank pogosto izkoriščena kot nova priložnost za zaslužek, ne glede na poroštva države, in ne za tisto funkcijo, zaradi katerih so ta poroštva izdana.
Golobič: Večji problem od nagrade Kramarju je obnašanje v zadevi Istrabenz
Golobič pravi, da se omenjeni razmislek o zaupnici upravi in nadzornemu svetu v tem primeru nanaša na NLB. Obenem poudarja, da je z vidika odgovornosti sedanje uprave večji problem kot nagrada Kramarju v "šibki angažiranosti in obnašanju v zadevi Istrabenz, ki se tudi odvija na način, ki se mu lahko pogosto samo čudimo".
Vlada je sicer v četrtek sklenila od uprave NLB zahtevati sklic izredne skupščine, na kateri naj bi delničarji izglasovali javno objavo podatkov o izplačilih nagrad nekdanjemu predsedniku uprave banke Marjanu Kramarju. Na skupščini naj bi zahtevali tudi informacije o vseh nagradah, ki so bile izplačane v zadnjih štirih letih.
V Zaresu pa želijo ugotoviti, kaj se je dogajalo tudi v drugih bankah, predvsem v Novi Kreditni banki Maribor. Golobič hkrati ocenjuje, da bo zelo verjetno v nadaljevanju potrebno zahtevati tudi jasnejše odgovore tudi od Banke Slovenije, o njihovi vlogi, ravnanju in morebitni odgovornosti.
O povezanosti kreditne linije Infond Holdingu z zgodbo o prodaji Mercatorja je Golobič med drugim dejal, "da je zgodba z Mercatorjem tu bolj namenjena nekemu alibiju, ustvarjanju psihoze t. i. nacionalnega interesa, ki se je v preteklosti že izkazala kot zelo škodljiva in ji nasprotujemo".