Pričakovati je, da se bodo bolezni, ki so od nas oddaljene, v prihodnjih letih še bolj globalizirale - ne toliko zaradi globalizacije, večje mobilnosti našega življenja, pač pa predvsem zaradi globalne otoplitve.

Veliko tveganje, da se virus nove gripe zelo hitro raznese po vsem svetu, se "globalizira", je nedvomno posledica globalizacije našega življenja - ko preživeti teden v Mehiki pomeni danes približno isto, kot je pred tridesetimi leti pomenilo preživeti teden dni recimo na Pohorju ali pa v Istri. Pričakovati pa je, da se bodo bolezni, ki so od nas oddaljene, v prihodnjih letih še bolj globalizirale - ne toliko zaradi globalizacije, večje mobilnosti našega življenja, pač pa predvsem zaradi globalne otoplitve. Ta proces že teče, čeprav mu nekateri oporekajo.Učinki podnebnih sprememb na zdravje ljudi bodo po besedah dr. Lučke Kajfež Bogataj, vodje centra za biometeorologijo v Ljubljani, posebej izraziti v velikih mestih, obalnih območjih in v gorskem svetu.

"Velika mesta imajo že brez podnebnih sprememb onesnažen zrak, probleme s kakovostno pitno vodo, izrazit toplotni otok, neurejeno infrastrukturo, gost promet in pogosto velike socialne razlike - npr. barakarska naselja, kjer ljudje živijo brez osnovnega higienskega minimuma in so možne epidemije. Obalna območja bodo imela težave zaradi dviga morske gladine, poplavljanja, zasoljevanja, pomanjkanja pitne vode in negativnih vplivov na morsko fauno in floro. Predvidimo lahko velike migracije prebivalcev v notranjost kontinentov. Tudi ljudi v goratih predelih bodo podnebne spremembe bolj ogrozile. V ta območja se bodo naseljevale nove rastlinske in živalske vrste, med njimi tudi prenašalci novih bolezni.." napoveduje Kajfež Bogatajeva in dodaja, da visokogorske kraje ogrožajo tudi neurja, hudourniške poplave ter snežni in zemeljski plazovi.

Prav temu slednjemu, to je pogostejšemu pojavljanju vremenskih ujm, ki so ob tem še intenzivnejše, kot smo jih bili vajeni pred leti, smo že nekaj let priča tudi v Evropi in pri nas. Samo poleti leta 2003 so v zahodni Evropi zabeležili 35.000 dodatnih smrti, ki so sledile vročinskemu valu v avgustu. Pri starejših od 65 let so bili vzroki smrti zaradi vročine predvsem vročinske kapi ter srčno žilne, ledvične, dihalne in presnovne motnje. Tudi v naslednjih poletjih so si vročinski vali sledili in strokovnjaki že napovedujejo, da se bo umrljivost zaradi vročinskih valov, ki so posledica človekovega vpliva na podnebje, vsaj podvojila. V najslabšem primeru lahko na primer v Veliki Britaniji pričakujejo porast letne umrljivosti zaradi vročine od povprečno 800 v obdobju 1976-1996 na približno 3300 v letu 2050.

"Pri nas primerljivih raziskav še nimamo," pojasnjuje Dr. Lučka Kajfež Bogataj in opozarja, da se podobno lahko zgodi tudi ob čedalje pogostejših poplavah. "Ne pozabimo, da je od leta 1995 do 2007 Evropa utrpela več kot 30 velikih poplav, v katerih je bilo vsaj 1000 smrti in ki so prizadele približno 2,5 milijona ljudi. Poleg tragične smrti so prinesle tudi poškodbe, bolezni in duševne motnje, ki se lahko pojavijo med ujmami ali obnovitvenimi procesi. Tudi v poplavah v Železnikih septembra 2007 so bile smrtne žrtve." V Sloveniji smo se pri vplivih podnebja na zdravje ljudi do zdaj srečevali predvsem z vročinskimi vali, občasnim pomanjkanjem pitne vode na nekaterih območjih, nesrečami ob vremenskih ujmah in z boleznimi, ki jih prenašajo klopi in so izrazito odvisne od podnebnih razmer.

Ker je utemeljeno sklepati, da bo podnebna sprememba vplivala na razmere za razvoj in širjenje raznih prenašalcev bolezni, od klopov, komarjev, muh, podgan in podobno, je utemeljeno pričakovati tudi, da se bo spremenila geografska razširjenost določenih bolezni. Na primer, da ne bomo več v nevarnosti pred malarijo le v nižinskih tropskih predelih Azije in Afrike, marveč na primer tudi v Istri ali pa na slovenski obali in celo v notranjosti, ob Blejskem in Bohinjskem jezeru, na primer. A o tem se je prav aprila v reviji Ecology (št. 90, stran 888) razvila burna debata. Sprožil jo je članek Kevina Laffertyja, ekologa bolezni z Western Ecological Research Center v Santa Barbari v Kaliforniji. V njem se je postavil proti prevladujočemu stališču, da bo globalna otoplitev prispevala k razširitvi nekaterih bolezni v določene predele in k omejitvi drugih v drugih območjih.

Več o tem in o napovedih, kako se bodo zaradi globalne otoplitve širile nekatere bolezni, zlasti nalezljive, berite v Delovi prilogi Znanost.