Vlada je prekinila obravnavo že drugega rebalansa letošnjega državnega proračuna, in to celo poskušala javnosti prodati kot nekakšen dosežek. Proračunski fiasko je pojasnila s tem, da »želi uravnotežiti namero, da v zaostrenih razmerah varčuje in investira«.

Vlada je prekinila obravnavo že drugega rebalansa letošnjega državnega proračuna, in to celo poskušala javnosti prodati kot nekakšen dosežek. Proračunski fiasko je pojasnila s tem, da »želi uravnotežiti namero, da v zaostrenih razmerah varčuje in investira«, in z željo, da bi njene ukrepe pregledali še socialni partnerji.

Če to premierovo retoriko z novinarske konference obrnemo na drugo stran, je pogled približno takšen: vlada je pri pripravi rebalansa očitno brezplodno zapravila ves maj, saj se očitno ni o ničemer dogovorila s socialnimi partnerji. Ob tem pa so se ji kar zgodili še bistveno manjši davčni prilivi, zato bo še vedno pravi dosežek, če bo predvideni proračunski primanjkljaj znašal »le« 4,9 odstotka BDP.

Vse to nakazuje, da je lahko vrzel v državni blagajni še bistveno večja, tudi pri šestih ali celo več odstotkih BDP, politična volja, da bi jo zmanjšali, pa je enako majhna kot običajno. Slovenija bi zdaj potrebovala močnega finančnega ministra, ki bi udaril po mizi in bi znal in zmogel finančno disciplinirati kolege ministre, zlasti v dveh ali treh neusklajenih resorjih.

Socialdemokrata Borut Pahor in Franc Križanič kot glavna usklajevalca proračunskih pogajanj v vladi sta očitno premalo odločna in energična, da bi pospešila pripravo že drugič popravljenega proračuna. Še več, finančni minister, ki je nekoč napovedoval gospodarski preobrat že v letošnji drugi polovici leta, zdaj pa ne izključuje niti jesenskega rebalansa proračuna. Zanimiva je tudi njegova napoved novega dohodninskega razreda s stopnjo nad 50 odstotkov. Takšna ideja obdavčenja najbogatejših, napisana po še svežem receptu britanskih laburistov, je diametralno nasprotna od modela enotne davčne stopnje, ki so ga pred štirimi leti zagovarjali tedanji Janševi ekonomisti.

Če se vlada zdaj nikakor ne more sporazumeti o rebalansu, bo v prihodnje težko našla skupno besedo o programskem proračunu, ki ga je nedavno napovedal razvojni minister Gaspari. Vse to kaže, da ima Pahorjeva garnitura ob naglo usihajočih davčnih prilivih in grozečih luknjah v pokojninski in zdravstveni blagajni zelo hude praktične težave s pripravo vsaj približno smiselnega in vzdržnega proračuna.

Iz torkove tiskane izdaje Dela