J. G.
Dolgoletno dopisovanje Karola Wojtyle, pozneje papeža Janeza Pavla II.(1978 - 2005), s prijateljico Wando Póltawsko je malce upočasnilo proces njegove beatifikacije. Wojtyla in Póltawska sta bila od mladih let tesna prijatelja in njuno prijateljevanje se je nadaljevalo tudi potem, ko je Wojtyla postal papež. Dopisovala sta si celih 55 let. Vatikan si želi vzeti čas in preveriti vsebino pisem, da ne bi padla niti najmanjša senca na Wojtylovo svetost. Tako za zdaj še ni jasno, ali ga bodo 2. aprila naslednje leto, ob peti obletnici smrti, vendarle razglasili za blaženega.
Temu seveda nasprotujejo Wojtylovi privrženci, ki so že leta 2005, takoj po pogrebu, zahtevali beatifikacijo po hitrem postopku z vzkliki: santo, subito santo! Druženje Wojtyle in Póltawske naj bi povzročalo probleme že za časa papeževega življenja, pišejo poljski mediji, posebej zato, ker je Póltawska občasno prihajala v Vatikan mimo strogega protokola.
Vatikanist torinske Stampe Giacomo Galeazzi se je o tem pogovarjal z danes 88-letno Wando Póltawsko, univerzitetno profesorico otroške psihiatrije. Povedala je, da sta se s Karolom Wojtylo spoznala leta 1950, ko še ni bil krakovski nadškof. Zaupala mu je, da ima še zajeten kup zelo osebnih pisem. Precej verjetno je, da bo kongregacija za zadeve svetnikov želela pregledati tudi ta pisma.
Tesno prijateljstvo med Póltawsko in Wojtylo niti ni novost, saj se je o njem pisalo že pred desetletjem, ko je Janez Pavel II. beatificiral in tri leta zatem kanoniziral očeta Pija. Med dokumentacijo so namreč našli tudi pismo tedaj nadškofa Wojtyle očetu Piju, v katerem ga je leta 1962 prosil, naj moli za zdravje prijateljice Póltawske, ki je zbolela za rakom ter pismo zahvale po ozdravitvi, ki ga je Wojtyla pripisal Pijevim prošnjam Bogu.
Póltawska, tedaj še Wojtasikowa, je Wojtylo spoznala, ko je študirala medicino, on pa je bil študentski kaplan. Za njo so bile težke življenjske preizkušnje. Med vojno je bila ilegalka in Nemci so jo leta 1941 zaprli v Lublinu in mučili, zatem pa so jo poslali v taborišče v Ravensbrücku in na njej opravljali »medicinske« poskuse.
Travme iz taborišča ji niso dale spati, je zaupala Galeazziju, in mu rekla, da jo je Wojtyla naučil, kako odgovoriti na vprašanja, ki so jo notranje razjedala. »Imela sva skupne interese, pomembne trenutke, duhovnost in ljubezen do narave, v kateri sva uživala, ko sva skupaj pohajkovala po gorah južne Poljske in počitnikovala v zlati kletki Castel Gandolfa po njegovi izvolitvi na Petrov sedež.«
Wojtyli sta zgodaj umrla mama in starejši brat Edmund in tako so mu Wanda, njen mož Andrzej Póltawski in njuni otroci na svoj način nadomestili družino. Póltawska je še povedala: »Njegov značaj je bil svet in njegov um genialen. Njegova filozofija mi je pomagala v zasebnem življenju in pri psihološkem vrtanju po človeški osebnosti.«
Ko je papeža Wojtylo ranil atentator, je takoj odpotovala v Rim in ostala ob njem, dokler si ni opomogel. Več kot polovico papeževega zadnjega leta življenja je preživela ob njem. Bila je ob njegovi postelji, ko je umrl. To pa se do zdaj ni vedelo. Vedelo se je za prijateljstvo, vedelo se je tudi, da so nekateri prelati negodovali, kadar je prišla v zasebno kapelo apostolske palače k jutranji maši v copatih ali pa kadar se je pojavila na katerem od oken palače.
Vse kardinale v kongregaciji za zadeve svetnikov je imenoval Janez Pavel II. in ti se zdaj odločajo, kako in kaj z njegovo beatifikacijo. Na njihov predlog bo končna odločitev v rokah sedanjega papeža Benedikta XVI.
Iz sredine tiskane izdaje Dela