Slovenija se je včeraj udeležila drugega največjega volilnega projekta na svetu - volitev v evropski parlament. Kar okrog 360 milijonov volivcev v 27 državah Evropske unije je bilo povabljeno h glasovanju; le indijske volitve zajamejo več ljudi. Politična podoba edinega neposredno izvoljenega predstavniškega telesa Evropske unije se je s temi volitvami zarisala na novo.
Volitve evropskih poslancev pa so v vsaki državi članici tudi neke vrste test volilne podpore političnim strankam. S tega vidika so volitve v Sloveniji dale zanimiv rezultat; tak, da je odprt za različne interpretacije. Največ glasov je v Sloveniji dobila največja opozicijska stranka SDS. V primerjavi z lanskimi državnozborskimi volitvami je celo nekoliko izboljšala svoj rezultat. Zato se lahko razglaša za zmagovalko volitev in daje opozorila vladi, naj premisli o svojem dosedanjem ravnanju. Po drugi strani pa so štiri stranke, ki sestavljajo vladno koalicijo, dobile skoraj polovico glasov in so dosegle le nekoliko slabši skupni rezultat kot na lanskih volitvah. SD je sicer poslabšala svoj rezultat, zato pa so ga izboljšale Desus, Zares in izrazito LDS. Tako ima tudi vladna stran argument, da se vidi kot zmagovalka volitev in zavrača nasprotno tolmačenje izidov.
Vsekakor so razlage, da je včeraj v Sloveniji zmagala desnica, ali nasprotne, da je zmagala levica, preveč preproste. Razen SDS so opozicijske stranke na teh volitvah skoraj izginile. Pričakovano presenečenje pa je NSi, od zadnjih volitev zunajparlamentarna stranka, ki pa se ji je uspelo znova uvrstiti v evropski parlament. Njen rezultat je sicer slabši kot na evropskih volitvah pred petimi leti, ko je dobila dve poslanski mesti, a kar nekajkrat boljši kot na lanskih državnozborskih volitvah. Poleg tega je bila volilna udeležba še slabša od že tako pričakovano slabe.
Vsaj ena ugotovitev pa je nesporna: evropske volitve v Sloveniji - v nasprotju s številnimi drugimi evropskimi državami - niso dale prostora evroskeptikom. Evropska unija je za slovenske volivce vendarle vrednota sama po sebi.