Kazen za skrbnika, ki za svojim psom ne pobere iztrebka ali pa pri sebi nima vrečke, v prestolnici znaša 40 evrov. Globe se razlikujejo do občine do občine, izrekajo pa jih občinski inšpektorji.
Ka. Ž.
Ljubljana - Pasji iztrebki so pogosto predmet spora med lastniki psov in ostalimi. Kot opozarja Jože Vidic s Kinološke zveze Slovenije, je najmanj, kar skrbnik lahko naredi, da pobere iztrebek svojega ljubljenčka. "K sreči je takih vedno več," dodaja.
Da je nepobiranje pasjih iztrebkov kaznivo, določajo občinski odloki, nam pojasni Igor Peter Kos z Inšpektorata Mestne občine Ljubljana. Ti narekujejo, "da mora vsak skrbnik psa imeti pri sebi vrečko ali drugo primerno opremo, s katero mora nemudoma odstraniti pasji iztrebek, kadar je onesnažena javna površina." Odlok velja na vseh javnih površinah, torej v vseh parkih, tudi na primer na Golovcu in Rožniku, na zelenicah ob cestah, pred bloki, ...
Globe za neodstranjevanje iztrebkov za lokalno skupnost so določene z zakonom o prekrških, nadaljuje Kos. "Tam je sicer zpisano, v kakšnem razponu se lahko določi globa," končno višino pa nato določijo občine same. Kazni se zato lahko razlikujejo od občine do občine - v Ljubljani bo tako skrbnik psa, ki za svojim ljubljenčkom ne bo pobral iztrebka, oglobljen s 40 evri, medtem ko v kateri drugi občini za isti prekršek lahko odšteje tudi več.
Kljub vsemu kinolog Jože Vidic meni, da slovenska mesta niso tako onesnažena kot nekatere druge evropske prestolnice, a dodaja, da je redarjev in inšpektorjev vseeno premalo. Po drugi strani pa bi še veliko lahko naredili na področju izobraževanja skrbnikov, meni Vidic.
Več v videoprispevku.