Da. O./Ba. P./STA
Brdo pri Kranju - Današnje srečanje predsednikov koalicijskih strank, ministrov in poslancev je premier Borut Pahor ocenil kot uspešno, saj so dosegli dogovor glede ključnih vprašanj za delo koalicije v prihodnjih mesecih. Srečanje je bilo namenjeno vladnim načrtom, predvsem rebalansu proračuna, razvojno naravnanemu proračunu in strukturnim reformam. Po Pahorjevih besedah so se vsi strinjali, da je temeljni proračunski dokument tisti, ki prihaja jeseni, ter da držijo koalicijske zaveze, da bo proračun za prihodnji dve leti pripravljen drugače, kot so bili sestavljeni v preteklosti.
Premier je ob tem izpostavil potrebne strukturne spremembe na področju zdravstva. Koalicijski partnerji so se danes dogovorili, kako bi to področje, ki je eno izmed treh ali štirih strukturnih prilagoditev, skušali spraviti pod streho do konca leta, je povedal premier.
Pahor: Zaradi afere Golobič delo vlade ne trpi
Kot je pojasnil Pahor, je današnja razprava pokazala, da so načrti vladne koalicije usmerjeni v cilje, ki so si jih zadali na začetku mandata. Pahor se sicer zaveda, da si je o dogodkih zadnjih 14 dni skoraj vsak državljan ustvaril svoje mnenje in da mnenja o tem, kaj bi bilo primerno ravnanje, različna.
Premier tako ne bo presenečen, če bo prišlo do nihanja zaupanja v delo vlade. "Na to sem pripravljen in vem, da lahko to zaupanje povrnemo samo s trdim in predanim delom," pravi Pahor in napoveduje, da se bo vlada osredotočala na reševanje krize, njeni načrti in delo pa zaradi omenjene afere ne trpijo. "Ti problemi ne pomenijo, da bi se vlada oz. koalicija ukvarjala sama s sabo. Vlada dela normalno, dela odločno," je poudaril premier.
Golobič pa je pojasnil, da se na današnjem srečanju koalicije o tej zadevi niso pogovarjali. "Po vsem, kar je bilo povedano, tudi ni bilo nobene potrebe, saj se je vse odvijalo vsem na očeh," je dejal. Glede svojih napovedi, da bo predstavil dokaze, da za afero Ultra stoji SDS, pa Golobič pravi, da si je "lahko vsakdo ustvaril mnenje o motivih tega medijsko-političnega poskusa politične odstranitve nezaželenega akterja" ter da bo o tem "ob pravem času še dovolj besede".
Koalicija razmišlja o spremembah zakonodaje s področja politične ureditve
Kot je pojasnil predsednik Zaresa Gregor Golobič, se pri zakonu o volitvah v državni zbor že dlje časa odpira debata o tem, na kakšen način zagotoviti večji vpliv glasu volivca na dokončno izbiro. Tako se postavlja pod vprašaj model volilnih okrajev in o tem je danes tekla razprava, je pojasnil.
Po Golobičevih besedah naj bi sicer celotno področje državne ureditve kombinirali z razmislekom tudi o drugih zakonih, denimo zakonu o volilni kampanji in zakonu o političnih strankah, ki po njegovih besedah potrebujejo dodatno regulativo. Kot pravi Golobič, je tako ključen dogovor, da se ta vprašanju obravnava v paketu, čemur utegnejo slediti tudi ustavnorevizijske debate.
Po besedah predsednice LDS in ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal pa so na ministrstvu najprej načrtovali nekaj popravkov, nato pa so ugotovili, da gre za zelo resno politično vprašanje. Gre za vprašanja, kako na drugačen način organizirati financiranje in nadzor nad financiranjem političnih strank, ki so po besedah Kresalove širše politična.
Zato so se na notranjem ministrstvu povezali z ministrstvoma za javno upravo in finance, da bi opravili prvi skupni razmislek o tem, da morda materijo, ki ureja politične stranke in tudi financiranje, obravnavajo skupaj. Ob tem je Kresalova opozorila, da gre za projekt, ki potrebuje širši politični konsenz, zato bodo najprej oblikovali smernice, nato pa predloge posredovali najprej v koalicijsko, nato pa v širšo razpravo.
Erjavec vesel, da je Golobič "še vedno pristoten"
Predsednik DeSUS Karl Erjavec je ocenil, da je koalicija trdna in "se nikdar ne prepiramo. Res, da včasih malo trdo soočamo različna mnenja, vendar je to tudi prav". Na vprašanje, kako bi lahko afera Ultra dolgoročno vplivala na kredibilnost vlade, je Erjavec odgovoril, da "vlada nima nič s tem". "To je stvar ministra Golobiča. On je prevzel odgovornost, nadaljuje delo in to je dobro, saj potrebujemo stabilno vlado. Vlada pa ni lagala," je poudaril.
Ob tem je Erjavec vesel, da je Golobič "še vedno prisoten in se skupaj lahko soočamo z gospodarsko krizo". Da bi zadeva Golobič lahko vplivala na podporo koaliciji in ji znižala rating, pa se predsednik DeSUS "ne boji".
O Golobiču pa je nekaj besed povedala tudi Kresalova, ki je ocenila reakcijo predsednika republike Danila Türka glede njegovega ravnanja. Sama razume, da predsednik pove svoje mnenje, po drugi strani pa se ji zdi, da so "določene zadeve, ki so med posameznimi strankami, tudi stvar teh posameznih strank in političnih razmerij". "Morda ni potrebno, da poseže ravno v vse. Prav je, da se oglaša, pravo mero pa mora najti sam," še meni Kresalova.
Križanič: Velikih sprememb rebalansa ne predvidevamo več
Finančni minister Franc Križanič je glede predloga rebalansa povedal, da je to "praktično zadnji predlog". "Manjše spremembe so vedno možne, velikih pa ne predvidevamo več," je dejal. Predlog predvideva, da bo proračunski primanjkljaj znašal okoli 1,84 milijarde evrov, kar je pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), javnofinančni primanjkljaj pa 5,6 odstotka BDP.
Po Križaničevih besedah se tudi večina drugih evropskih držav sooča s podobnimi primanjkljaji. Slovenija je že predstavila izhodno strategijo, t.i. stabilnostni pakt, ki predvideva, da bo Slovenija s povratkom rasti in zadrževanjem odhodkov hitreje od gospodarske rasti proračun postopno izravnala, kar naj bi se zgodilo v treh letih. Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik pa je povedal, da so v rebalansu "zagotovili dovolj sredstev za programe, ki se nam zdijo nujni, da zagotovimo socialni standard v državi".
Rebalans je tako interventne narave, medtem ko bo proračun razvojno naravnan, je zagotovil Pahor. Z njim želijo zagotoviti konkurenčno okolje za gospodarstvo in hkrati s strukturnimi reformami zavarovati dolgoročno socialno varnost ljudi. Prve predloge strukturnih reform bodo sicer predstavili na konferenci razvojnega dialoga v juliju. "Odpreti želimo nekatera vprašanja, ki naj bodo nato čez poletje predmet razprav strokovne in splošne javnosti," je dejal Pahor. Jeseni bi nato lahko v okviru socialnega dialoga nadaljevali s temi vprašanji.
Za SDS vlada ponovno obljublja že večkrat napovedane ukrepe
"Drugi rebalans proračuna je vlada obljubila pred dvema mesecema, pa ga še vedno ni predložila v obravnavo," poudarjajo v stranki SDS in dodajajo, da je bilo veliko sredstev, ki bi jih bilo mogoče še privarčevati zadnje mesece, "medtem že porabljenih na osnovi prvega rebalansa, ki je več kot razkošno povečal javno porabo".
Rezultat vseh teh zamud je po oceni največje opozicijske stranke strmoglav padec gospodarske rasti v prvem delu leta: "Medtem ko je Slovenija v preteklih petih letih rasla še enkrat hitreje od povprečja EU, letos tone v gospodarsko krizo s še enkrat večjo hitrostjo od evropskega okolja".
Vlada, pojasnjuje SDS, "po eni strani oznanja drastični upad prihodkov proračuna, po drugi strani pa vztraja na nespametni trošarinski politiki na motorna goriva, s katero zaradi višjih cen bencina v Sloveniji kot v soseščini dobivamo v proračun manj denarja kot pri vsaj malenkostno nižjih cenah od sosednjih držav".
"Medtem ko ponujeno Partnerstvo za razvoj 2+10 temelji na jasni formi, urejenih medsebojnih obveznostih in odgovornostih ter dobri praksi iz prejšnjega mandata, t.i. razvojni dialog, sodeč po prvem sestanku, predstavlja zgolj forumsko razpravo brez konkretnih učinkov, ki je namenjena ustvarjanju vtisa in oblikovanju skupnih rešitev," še dodajajo pri SDS.
Možnost usklajevanja plač s pokojninami
Ivan Svetlik je na srečanju dejal, da o morebitnem zniževanju pokojnin na ministrstvu ne razmišljajo. Minister za razvoj Mitja Gaspari je namreč pred nekaj dnevi omenil tudi možnost spreminjanja formule usklajevanja pokojnin s plačami, kar bi po besedah predsednika DeSUS Karla Erjavca v koaliciji sprožilo trenja.
Kot je še dejal Erjavec, upa, da koalicijski vrh o tem danes ne bo razpravljal. "Če bomo o tem razpravljali, bomo soočali različne poglede. V DeSUS namreč nasprotujemo spremembi formule usklajevanja pokojnin s plačami, saj so pokojnine že tako prenizke in vsaka reforma lahko pomeni le njihovo dodatno znižanje," je prepričan Erjavec.
Križanič je še potrdil, da bo prva avkcija slovenske jamstvene sheme, ki jo je v petek potrdila EU, naslednji petek. V ponedeljek bo SID banka objavila poziv bankam - za katere Križanič pričakuje, da so "do določene mere usklajene s svojimi dolžniki" in imajo po ministrovih podatkih že pripravljena sredstva, ki jih bodo plasirala. Prva avkcija bo manjša, "testna", nato bosta zelo hitro sledili še dve. Skupna vsota naj bi bila 300 milijonov evrov, pri čemer bo na prvi 60 milijonov evrov. "Če se bo pokazalo, da je interes večji, bomo širili hitreje," je dejal.