Ljubljana - »Vabimo vas, da se dne 2. 7. 2009 ob deveti uri v vlogi osumljenca oglasite na PU Ljubljana, sektor kriminalistične policije v Šentvidu, da boste dali potrebne podatke o sumu na storitev kaznivega dejanja - izdaje tajnih podatkov. Opozarjamo vas, da boste privedeni prisilno, če se na vabilo ne boste odzvali,« so nekdanjemu premieru Janezu Janši te dni pisali kriminalisti. Janša je vabilo objavil na spletni strani svoje stranke SDS. Uradnega odgovora, zakaj natančno je Janša osumljen izdaje, zaradi poteka preiskave s policije nismo dobili, tega ni vedela povedati niti notranja ministrica Katarina Kresal, a očitno gre za nadaljevanje zgodbe, ki se je začela konec februarja.

V oddaji Odmevi 25. februarja je Janez Janša namreč citiral izjavo predsednice LDS Katarine Kresal z enega od sestankov vodij parlamentarnih strank o odnosih s Hrvaško leta 2007. Dejal je, da je 17. avgusta 2007 Kresalova izjavila, da je meja nerešena že toliko let, »da se čisto nikamor ne mudi, pa še tudi deset let jo bomo reševali, rešitev pa bo tako ali tako padla takrat, ko nobenega več ne bo tukaj«. V LDS so se takrat nemudoma odzvali, saj so bili prepričani, da seja ni bila posneta in da je Janša s citiranjem razkril zaupne podatke. V Janševi stranki so izjavo svojega predsednika nato popravili in pojasnili, da je bil citat vzet s sestanka teden dni pozneje, ko so bile v vladnih prostorih snemalne naprave vklopljene.

Toda zadeva se s tem ni končala. V Pahorjevem kabinetu so namreč pregledali vso arhivsko dokumentacijo, vendar zapisnika ali prepisa omenjenega sestanka niso našli. So pa pozneje na enem izmed računalnikov v prostorih kabineta našli neustrezno arhiviran dokument z naslovom Sestanek s predsedniki parlamentarnih strank 27. avgusta 2007. Prvotni zapis je po besedah ljudi iz vlade v glavi sicer nosil oznako zaupnosti, vendar drugih pogojev glede označevanja tajnih podatkov, ki so določeni v uredbi o varovanju tajnih podatkov, ni vseboval. Zato je predsednik vlade Borut Pahor zaradi ustrezne zaščite nacionalnih interesov določil, da se dokument označi po predpisih s področja varovanja tajnih podatkov; da torej postane strogo zaupen.

Metode boja politične konkurence

»Sestanek pred tremi leti se je zgodil v času, ko je Kresalova šele prišla v politiko. Začela je hoditi na sestanke šefov strank in takrat smo veliko govorili o mejah s Hrvaško. Res, ni imela pojma o pojmu. Je pa res, da se je do danes ogromno naučila,« je dejal naš vir iz opozicije. Dodal je, da so bili sestanki res zaprti za javnost, »vendar zapisniki niso imeli oznake zaupno. Se pravi, Janša ni mogel citirati zaupnega dokumenta.« Da to ni res, je razvidno iz samega zapisnika: oznako zaupnosti je vseboval že istega dne, ko je bil napisan.

Janša je v svojem zapisu na spletni strani še zapisal, da je vabilo kriminalistov dobil »skoraj sočasno, ko je v javnosti odjeknila novica o ponovnem angažiranju Draga Isajlovića s strani slovenske vlade«. Kot je znano, je Isajlović leta 1988 vodil tajne preiskave in sodeloval pri aretaciji Ivana Borštnerja in Janeza Janše, ki je bil takrat novinar Mladine. »Dejstvo, da je Slovenija edina nekdanja komunistična država, v kateri lahko agentje nekdanje tajne komunistične policije še naprej opravljajo državne posle ali celo svetujejo predsedniku republike, govori samo zase. Policija namesto morilcev in tatov preganja politično konkurenco predsednice LDS,« je Janša še zapisal na spletu.

Katarina Kresal Janševe obtožbe ostro zavrača: »Takšen konstrukt politične zarote lahko slišimo le od nekoga, ki mu manjka občutek za čas, mero in politično dostojnost. Kot ministrica za notranje zadeve ne posegam v delo policistov glede konkretnih zadev. Če je kaj politični pritisk na policijo, je to, kar si je dovolil predsednik SDS, pri čemer je posebno nedostojno, da je z imenom in priimkom izpostavil posameznega kriminalista. Podobne pritiske smo doživeli že v primeru nekdanjega zunanjega ministra,« je dejala Kresalova. Dodala je, da je njena naloga zaščititi policijo pred takšnimi političnimi pritiski in zagotoviti, da bo ta lahko neodvisno in strokovno opravljala svoje delo. »Osnovno pravilo, ki zavezuje policijo, pa je, da so pred zakonom vsi enaki, s čimer se očitno vsi ne strinjajo,« meni Kresalova. Sama Janše policiji, kot je dejala, ni prijavila.

Kdo se vmešava v delo policije

Kot je sporočil Drago Isajlović, trenutno pogodbeni sodelavec na finančnem ministrstvu (dela na področju prestrukturiranja slabih podjetij), z vabilom Janeza Janše na zaslišanje oziroma s povodom zanj nima nobene zveze: »Ne minister za finance ne njegov svetovalec nimata ne pooblastil ne volje, da bi se vmešavala v delo policije. To je očiten poskus odvračanja pozornosti javnosti od lastnega greha, to je kršitve dolžnosti varovanja zaupnosti dokumentov, kadar so ti kot taki označeni. Na tak način se gospod Janša gotovo ne bo odkupil.«

Janša dogodkov (razen v omenjenem zapisu na spletu) ni želel komentirati. Prav tako nam niso vedeli povedati, ali bo prihodnji četrtek odšel na policijo ali ne. »O tem se bo še odločil,« so bili kratki.

Iz sredine tiskane izdaje Dela