FOTO: Špansko otočje bogov

Otoki Cies v Atlantskem oceanu sodijo s strmimi pečinami, belimi plažami in velikimi kolonijami galebov med najlepše narodne parke na svetu. Otočje sme obiskati samo 2200 ljudi na dan.

sre, 01.07.2009, 11:45

Turkizna voda in bela plaža sta v močnem nasprotju z borovimi in evkaliptovimi gozdovi. Španski otoki Cies ob obali Galicije v Atlantskem oceanu sodijo s strmimi pečinami, belimi plažami in velikimi kolonijami galebov med najlepše narodne parke na svetu. Otočje bogov, kot so jih poimenovali Rimljani, ostane obiskovalcem za vselej v spominu.

Ni težko razumeti, zakaj je britanski dnevnik The Guardian pred dvema letoma razglasil Rodas za najlepšo plažo na svetu. »Vse od takrat se komaj ubranimo prošenj za obisk,« pravi čuvaj parka José Manuel Lopez. Otočje sme obiskati samo 2200 ljudi na dan.

Cies sestavljajo otoki Monteagudo, Illa do Faro in San Martino. Skupaj z otoki Ons, Salvora in Cortegada in še dvajsetimi manjšimi ustvarjajo Galicijski narodni park atlantskih otokov. Približno 80 odstotkov ga je pod vodo. Otočje leži pred izlivom reke v obliki fjorda ob galicijski obali.

Zaradi mešanja slane vode Atlantika in sladke vode reke Rias Baxias je voda zelo kakovostna in vsebuje veliko hranljivih snovi, zato v podvodnem svetu živi dvesto vrst alg in številni raki, hobotnice, ribe, delfini, želve in kiti. Otoki privabljajo zaradi svoje odmaknjenosti tudi številne vodne in roparske ptice. Na njih gnezdi približno 22.000 parov galebov, zato je to ena največjih galebjih kolonij na svetu. Ogledovati si jih je mogoče z opazovališča v Altu de Campa.

V bližini so naselja iz obdobja 3500 let pred našim štetjem. Rimljani so tam ustanovili naselja leta 200 našega štetja in jih poimenovali Otočje bogov. Otočje Cies je nenaseljeno od 18. stoletja. Malo stvari je tako vznemirljivih kot jadranje ob strmih pečinah otokov Ons in Onza. Pogosto je mogoče opaziti domačine, ki nabirajo školjke in vitičnjake, kar je sicer izjemno nevarno početje. Kamniti križi na pečinah spominjajo na veliko ribičev, ki so na teh čereh izgubili življenje.

Poti vodijo do razglednih točk, na primer do Mirador de Fedorentos s pogledom na otoke Onza, Cies in Burato do Inferno (Peklensko brezno). Ons je največji in je edini naseljen. Na njem prebiva približno dvajset ljudi, ki še vedno živijo tako kot pred 50 leti. »Smo zadovoljni. Imamo mir in vse, kar potrebujemo - meso, hobotnice, koze, perutnino in zelenjavo,« pravi Victoria, ki zganja koze v stajo.

Otok Ons je v Španiji znan kot Meeka de pulpos, meka hobotnic. Z njimi vam postrežejo v restavraciji Casa Checho, kjer jih pripravijo z grobo soljo, oljčnim oljem in papriko.

Iz sredine tiskane izdaje Dela

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Komentarji

Prikaži komentarje
Prikaži:
2 komentarja
2 komentarja
Stran: <|1|>
Prikaži: