V Janševi SDS so se po aferi Ultra odločili, da objavijo premoženja poslancev. A ta seznam je v marsičem pomanjkljiv. Kaj in koliko so poslanci zatajili v spiskih svojega premoženja, lahko preberete v Delo Magu.
Ljubljana - V največji opozicijski stranki - Janševi SDS - so se nekaj tednov po aferi Ultra odločili, da na spletni strani objavijo premoženje svojih poslancev. Brskanje po dostopnih podatkih nas je privedlo do ugotovitve, da je objavljen seznam premoženja poslancev SDS v marsičem pomanjkljiv. Tako so se nekateri zmotili za nekaj delnic, drugi so pozabili navesti kar cele svežnje, tretjim pa je iz spomina ušlo celo kakšno podjetje.
Prvotni seznam, ki ga je SDS objavila konec junija, se je v dveh tednih tudi nekoliko spremenil. Prvi dokument pdf s seznamom premoženjskega stanja smo natisnili skoraj nemudoma po objavi, drugega smo odkrili pred dnevi. Podatki o datotekah potrjujejo, da je bila prva ustvarjena 30. junija in druga 14. julija, poleg tega se njuni imeni razlikujeta. Nekaj poslancem se je ob dopolnjevanju drugega seznama sicer povrnil spomin, vendar ne vsem. Večina tistih, ki so pri posredovanju podatkov stranki v imenu transparentnosti doživeli amnezijo, popolnih in resničnih podatkov o kapitalskih naložbah namreč niti v drugo ni objavila. Vse podrobnosti o tem, kaj in koliko so poslanci Janševe stranke zatajili v spiskih svojega premoženja, lahko preberete v ponedeljkovem Delo Magu.
V njem objavljamo tudi zanimiv intervju z visokim predstavnikom mednarodne skupnosti ter posebnim predstavnikom Evropske unije v Bosni in Hercegovini Valentinom Inzkom, s katerim se je naš novinar pogovarjal v Sarajevu, še pred tem pa skupaj s fotografom obiskal Srebrenico, od koder objavljamo reportažo, ki še danes, štirinajst let po krvavi moriji, odslikava vso tragedijo vojnega časa.
Tragedija današnjega časa pa je tudi Mura. Delov dopisnik s Prekmurja piše o dveh plateh Murine zgodbe in o tri tisoč življenjskih usodah njenih delavcev. Precej drugačna, bolj akademska zgodba pa prihaja s Primorskega konca. Potem ko je rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc Egona Žižmonda zaradi številnih nepravilnosti odstavil, je ta napovedal, da se bo proti ukrepu bojeval z vsemi pravnimi sredstvi, pred dnevi pa si je premislil in se umaknil k »raziskovalnemu delu«. Ker so se že pred tem porajala vprašanja, kakšen je zaradi razsežnosti afere sploh interes za postopke zunaj univerze, obstaja strah, da bodo akademska vrata do nekaterih dokazov in obremenilnih podrobnosti ostala zaprta.
Vse omenjene zgodbe najdete v politično-družbenem tedniku Delo Mag.