Maja Grgič/Božena Križnik
Ljubljana - Družba Iniziative Generali 96 je postala trideset-, in ne stoodstotna lastnica Kolonela, je včeraj v pogovoru za Delo povedal direktor italijanskega podjetja Pierpaolo Cerani. Kot zatrjuje, je v Kolonel in verigo precej zadolženih podjetij, ki vodijo do Pivovarne Laško, vstopil zaradi poslovne priložnosti. Čeprav priznava, da so dolgovi veliki, ga ne skrbijo, saj ima, pravi, sanacijski načrt. Pogoj je povrnitev glasovalnih pravic Infond Holdingu v Laškem, za kar je pripravljen iti tudi na evropsko sodišče. O tem bi se najprej rad pogovoril z ministrom za finance.
Zakaj ste se odločili za nakup Kolonela, glede na vse dolgove, ki jih imajo družbe v njegovi posredni in neposredni lasti?
Morda se zdi, da je to korak stran od naše standardne dejavnosti, ampak naša podjetja se že zdaj pri poslovanju ukvarjajo z različnimi sestavinami in tekočinami, ki imajo zdravilne lastnosti. Kot mlad sem vedno pil radensko, v njej vidim nekaj dobrega. Izvedel sem, da ima skupina težave, zato sem se pred tremi meseci začel pogovarjati z Boškom Šrotom o nakupu družbe, saj sem v tem začutil poslovno priložnost.
Kolikšen lastnik Kolonela ste v resnici? Pivovarno Laško ste obvestili, da ste postali večinski lastnik, delniška knjiga pa izkazuje, da ima Kolonel le 30 odstotkov tujega lastništva.
To ni res, skupine Laško nismo obvestili o večinskem lastništvu, saj smo kupili pomemben, a manjšinski delež. Če bi postali večinski lastniki, bi morali objaviti prevzemno ponudbo.
Torej ste postali 30-odstotni lastnik?
Da.
Koliko ste odšteli za ta delež Kolonela?
To je zasebno vprašanje. Lahko rečem le, da gre za veliko vsoto, ki so jo določale okoliščine.
Boste jutri res prevzeli vodenje Kolonela?
Jutri oziroma pojutrišnjem (pogovarjali smo se v sredo, op. a.) bom osebno prevzel vodenje družbe Kolonel, čakam še na podpise zadnjih dokumentov.
Za Delo ste izjavili, da imate izdelane finančne načrte za saniranje in prestrukturiranje Skupine Pivovarna Laško. Kakšni so ti finančni načrti in kje boste dobili denar za sanacijo?
Pripravljamo projekt za prestrukturiranje celotne skupine. Obstaja še nekaj tehničnih težav, ki jih bo najprej treba rešiti. Pri tem mislim na glasovalne pravice Infond Holdinga, ki mu jih je v Pivovarni Laško odvzel urad za varstvo konkurence.
Kako pa naj bi potekala sanacija? Načrtujete reprogram dolgov, odprodajo premoženja družb iz kroga Pivovarne Laško ali ste v skupino pripravljeni vložiti sveži kapital?
Ne nameravamo prodati nobenega podjetja iz te skupine. Naša glavna skrb so delovna mesta. Osebno verjamem, da ima skupina zelo velik potencial za razvoj. Kakovost njenih izdelkov je namreč odlična. A žal se izdelke Radenske, Fructala in Uniona lahko dobi samo na Balkanu, v Sloveniji in v mejni regiji z Italijo, drugje pa ne. Verjamem, da bi se Slovenija lahko s temi proizvodi pojavila na svetovnem trgu in postala prepoznavna.
Pa vendar: kako boste rešili problem dolgov podjetij v neposredni in posredni lasti Kolonela? Jih boste pokrili vi?
Mislim, da dolgovi niso glavna težava.
Koliko pa znašajo?
Zagotovo so veliki. Vendar, ponavljam, to ni največji problem. Huje je, da z družbo ni mogoče upravljati, ker Infond Holding v pivovarni nima glasovalnih pravic. Naši italijanski odvetniki, med katerimi je tudi najboljši strokovnjak za konkurenčno pravo Luciano Vasques, bodo skupaj s slovensko odvetniško družbo Čeferin proučili možnosti, kako bi sprostili uveljavljanje naših glasovalnih pravic v Laškem. Če v zelo kratkem času ne bomo rešili teh vprašanj s tukajšnjim uradom za varstvo konkurence, bomo šli na evropsko sodišče.
Lahko poveste, katere banke vam bodo pomagale pri vstopu v Kolonel?
Blizu so nam tri banke, a dokler nimamo izdelanega projekta in dokler ne dobimo glasovalnih pravic, tega ne morem razkriti. Da bo jasno: svoje lastniške pravice bom branil v Strasbourgu, pripravljen sem vztrajati do konca.
In če vam ne bo uspelo, se boste umaknili iz Kolonela?
To bomo šele videli. Ampak prepričan sem, da nam bo uspelo. Ne razumem, da se bije velika bitka za premoč v tej družbi, nihče pa ne misli na 22.000 delavcev, ki delajo v skupini Laško, in na gospodarsko perspektivo; to bi lahko postalo bolj prepoznavno. Igre medijev in majhnih političnih skupin so pomembnejše kot mednarodna vizija.
Ali boste od zdaj torej vi namesto Boška Šrota oziroma njegovih pooblaščencev sogovornik varuha konkurence Janija Soršaka?
Z njim se bodo pogovarjali naši odvetniki.
In s čim boste varuha prepričali, da vam vrne glasovalne pravice? Vemo, da vodi postopke tako zoper lastnike Pivovarne Laško kot zoper lastnike Mercatorja.
Uporabili bomo vsa pravna sredstva.
Ste se že dogovorili za sestanek na UVK?
Ne, želim si tega sestanka, vendar se zanj še nismo dogovorili. Prej se nameravam srečati ministrom za finance.
Zakaj?
Predstaviti mu hočemo celotni sanacijski in finančni načrt. Naj bo jasno, da nimam namena prodati nobenega dela tega premoženja. Ta skupina ima zelo velik potencial in igrice ga uničujejo. Napadli so me, da sem italijanski mafijec, ampak v resnici sem 75-odstotni Slovenec. Torej sem slovenski mafijec. Moj dedek je bil rojen v Kobaridu in se je pisal Krpan, priimek nam je pozneje spremenil Mussolini.
Bo Boško Šrot ostal zaposlen v kateri od družb iz kroga Pivovarne Laško?
Šrot bo ostal le manjšinski delničar, nič drugega. Ne bo delal v nobeni od družb v skupini.
Rekli ste, da ste vi 30-odstotni lastnik in da bo Boško Šrot manjšinski lastnik. Kdo je je torej večinski lastnik?
Danes ima Boško Šrot še vedno v lasti svoj delež, vendar ni več dejaven v skupini. Kot sem povedal, nismo kupili večine, ker moramo najprej pogledati in analizirati skupino od znotraj. Predvsem zato, ker ne moremo izvrševati upravljavskih pravic v Pivovarni Laško.
Obstaja pa možnost, da bi pozneje dokupili preostali delež?
Absolutno.
Ste se že srečali s predsednikom uprave Pivovarne Laško Dušanom Zorkom?
Menil sem, da je korektno, da se srečava, zato sem ga iskal že včeraj, a se ni hotel dogovoriti za srečanje.
Kolikšen promet ima vaše podjetje?
Skupina Iniziative Generali 96 ima okoli 70 milijonov evrov prometa. Smo prvi proizvajalec infuzij v Italiji, izdelamo jih približno 80 milijonov kosov na leto.
Iz četrtkove tiskane izdaje Dela