Analitiki: Kondominij ni rešitev

Strokovnjak za mednarodno pravo Davor Vidas meni, da ideje o kondominiju, s katerim bi Slovenija vzpostavila teritorialni stik z odprtim morjem, Hrvaška pa ohranila teritorialni status, ne morejo biti osnova za reševanje slovensko-hrvaškega spora.

sre, 05.08.2009, 11:52

Koper/Zagreb - Strokovnjak za mednarodno pravo Davor Vidas meni, da ideje o kondominiju ne morejo biti osnova za reševanje slovensko-hrvaškega spora na morju, saj ne temeljijo ne na dejstvih ne na mednarodnem pravu, na spletni strani piše hrvaška radiotelevizija.

 

Vidas meni, da bi tovrstne ideje lahko še podaljšale reševanje spora, poleg tega pa še bolj poslabšale odnose med državama. Dodaja še, da je „brezpredmetno razpravljati o kondominiju, ker bi v tem primeru samo Hrvaška nekaj dala, izključno Slovenija pa nekaj dobil".


Le kaj sta imela premiera za bregom? (iz sredine tiskane izdaje Dela)

Zakaj sta bila hrvaška premierka Jadranka Kosor in njen slovenski kolega Borut Pahor po srečanju pretekli teden tako optimistično razpoložena? Čeprav najvišji predstavniki obeh držav svetujejo čim manjše vpletanje javnosti v dogovarjanje o najzahtevnejšem vprašanju odnosov med Slovenijo in Hrvaško, je radovednost legitimna lastnost novinarjev in analitikov. Še posebno, ker sta prvaka držav po daljšem času nastopila tako složno in napovedala rešitev do konca leta. Večina analitikov meni, da ne gre za prazno politično propagandno potezo, temveč za potrditev teze, da si nova hrvaška vlada želi dokazati konstruktivnost in sposobnost dogovarjanja, pri čemer uporablja drugačno retoriko. Prvo srečanje na Trakošćanu je hkrati vsaj delna potrditev mnenja analitikov, da je »majhna« zamenjava Iva Sanaderja na vrhu hrvaške vlade lahko »velika« priložnost za novo poglavje meddržavnih odnosov.

 

Mitja Grbec, strokovnjak za pomorsko pravo in član nekdanje meddržavne komisije strokovnjakov za določitev meje med državama, je za Delo povedal: »Večkrat sem že poudaril: če je politična volja, lahko zelo hitro dosežemo obojestransko zadovoljiv dogovor o meji. Optimizem med premieroma je posledica doseženih dogovorov, ki jih je predlagal komisar Olli Rehn o arbitraži. To je dovolj dobra iztočnica, da je z zelo majhnimi popravki ali dopolnitvami mogoče najhitreje doseči soglasje med državama o načinu razsojanja o meji pred arbitražnim tribunalom. Rehnov predlog sicer ne upošteva natančno zapisanega načela pravičnosti (ex aequo et bono), kot ga je zahtevala Slovenija, vendar je razprava o predlogu takšna, da je mogoče doseči skupne točke. Razlike v besedilu so strokovno in pravno zelo zahtevne in jih javnost tudi težko razume v vseh podrobnostih. Toda v celoti je Rehnov predlog (ne glede na nekatera nestrinjanja obeh strani) dobra priložnost za spremembe. Mislim, da je pomembnejše od tega pozitivno ozračje, drugačen dialog, ki v resnici lahko vzbuja upanje za napredek.«

 

Grbec razmišlja podobno kot Borut Šuklje za včerajšnje Finance. Meni, da sta si Kosorjeva in Pahor postavila zelo kratek rok za ureditev vprašanja, ki so ga drugi neuspešno reševali leta. Tako hitro je mogoče dosegati le dogovore, ki so že na mizi in natančno premišljeni. Takšen je po mnenju Šukljeta Rehnov zadnji predlog.

 

S Šukljetom soglaša Danijel Starman iz civilne družbe za pravično mejo v Istri. »Rehnov predlog sicer ne predvideva načela pravičnosti, kot si ga je želela Slovenija, vendar izhaja iz mednarodnega prava in pravičnosti v njem. Seveda je pri tem pomembno, kako se bosta državi dogovorili, da bo Hrvaška umaknila sporne akte, saj jih bo morala v saboru popraviti in najti drugačno rešitev. Način umika dokumentov hrvaške države mora biti sprejemljiv tudi za Slovenijo. Ne verjamem, da bi se Pahor in Kosorjeva dogovorila o kakršnem koli kondominiju, s katerim bi Slovenija vzpostavila teritorialni stik z odprtim morjem, Hrvaška pa bi ohranila teritorialni status nad tem morjem. Če bodo predstavniki držav do konca leta res dosegli kompromis, bo to velik dosežek,« je menil Starman. Tako kot še nekaj drugih slovenskih analitikov nasprotuje stališčem (tudi Mesićevemu), po katerih bi problem meje najraje »zamrznili« in s tem pustili v odnosih med državama tempirano bombo, ki bi jo bilo mogoče uporabljati po potrebi in ob najrazličnejših političnih zapletih.

Prijavi sovražni govor