Ljubljana - Kanal A, ki je bil lani po gledanosti izenačen s TV Slovenija 1, je s 44 odstotki prehitel prvi program nacionalne televizije za en odstotek. Po času gledanosti ga je za dve minuti prehitela SLO 1, ki ji povprečen gledalec na dan nameni 59 minut, je pokazala nacionalna raziskava branosti, gledanosti in poslušanosti. Na televizijskem trgu je na vrhu POP TV. Jože Možina, direktor TV Slovenija, pravi, da se takšne rezultate meritve gledanosti lahko razume tudi kot potrditev, da ne podlegajo komercializaciji. A ne glede na to se ob tem postavljajo vprašanja o ustreznosti programske politike na RTV Slovenija.
TV Slovenija 1 dnevni se doseg vztrajno zmanjšuje. »Še leta 2006 je bilo razmerje v dnevnem dosegu 53 odstotkov proti 40 odstotkom v korist SLO 1, leta 2008 je bilo stanje popolnoma izenačeno na 49 odstotkih, pri čemer sta imeli televizijski postaji leta 2006 enako minutažo, leta 2008 pa je Kanal A že vodil za pet minut (60 proti 55),« je podatke komentiral direktor medijskih raziskav Andraž Zorko iz Valicona, v katerem so opravili raziskavo. In čemu pripisuje takšen trend? »V programski shemi tako enega kot drugega programa je bilo v tem času narejenih veliko sprememb, zato zame tak rezultat ni presenečenje,« je dejal Zorko. Po njegovem mnenju je Kanal A zelo veliko dosegel z oddajo Svet, ki je pritegnila za ta program sicer manj tipično občinstvo (starejšo populacijo, gledalce TV Dnevnika na SLO 1). »To je precej vplivalo na višji dnevni doseg,« pojasnjuje Zorko. V dnevni doseg so šteti vsi, ki so dan pred anketiranjem gledali neko televizijsko postajo vsaj 15 minut. »Po drugi strani pa so spremembe sheme na SLO 1 očitno odvrnile nekatere gledalce. Kot je razvidno iz primerjave, je glavni vzrok uspeh Kanala A (+9 odstotkov gledalcev glede na 2006, skoraj za četrtino več od dosega iz leta 2006), manj pa odhod gledalcev SLO 1 (-4 odstotke vseh gledalcev oziroma -7,5 odstotka dosega iz leta 2006),« je še razložil Zorko.
Direktor TV Slovenija Jože Možina na takšne podatke odgovarja z drugimi. Meni, da je metodologija omenjene raziskave manj ažurna in reprezentativna od meritev AGB, ki edini opravlja vsakodnevne meritve gledanosti; te kažejo, da je gledanost nacionalnih televizijskih programov stabilna in celo nekoliko nad ravnijo javnih televizij v Evropi. »Sploh pa strokovna javnost, nacionalni svet za kulturo, ministrstvo za kulturo in tudi programski svet poudarjajo, da programi RTV Slovenija ne smejo biti podrejeni pretežno kriteriju gledanosti.«
Tak odgovor je bil pričakovan, saj je res, kot poudarja tudi Možina, da je RTV Slovenija javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki opravlja z zakonom določeno javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, kar pomeni, da je v svojih programih dolžna zagotavljati oddaje najrazličnejših vsebin (informativnih, izobraževalnih, dokumentarnih, kulturnih, razvedrilnih, športnih, glasbenih, otroških in mladinskih ...) za vse ciljne skupine gledalcev. Takšen program pa »v razmerah divje komercializacije slovenskega televizijskega trga pogosto pomeni manjšo gledanost. Trendi kažejo, da da gledalci vse pogosteje posegajo po manj zahtevnih ali celo abotnih razvedrilnih vsebinah. Take produkcije, na primer resničnostni šov Kmetija, TV Slovenija svojim gledalcem ne glede na veliko gledanost ne bo ponujala,« je komentiral Možina ter še dodal: »Še pred kratkim smo bili na televiziji tarča kritik, češ da so vsebine preveč plehke in prikazane populistično in senzacionalistično. Rezultate gledanosti lahko razumemo tudi kot potrditev, da ne podlegamo komercializaciji, kot nam je bilo že večkrat očitano.«
Dr. Jernej Pikalo, član programskega sveta, ima prav tako nekatere metodološke »pomisleke«, pri katerih je vsekakor treba v precep vzeti javno poslanstvo RTV Slovenija, o kateri govori Možina, prav tako tudi to, da gledanost na javni televiziji ni edino merilo. »A kljub temu ne moremo spregledati ali zanikati, da ratingi padajo, da se ljudje odvračajo od TV Slovenija,« je dejal Pikalo. Meni, da je razlog tudi ponavljanje oddaj. »Kaj bomo gledali pa prihodnje leto? Ponovitve ponovitev?« Pikalo še pravi, da se TV Slovenija seveda mora prilagajati, kar pa ne pomeni tabloidizacije.
Tudi dr. Matevž Tomšič, prav tako programski svetnik, poudarja, da je gotovo res, da mora nacionalna TV predstavljati širok spekter vsebin, tudi tistih, ki niso najbolj popularne, komercialnim televizijam pa tega ni treba. »Zahtevnejše vsebine navadno niso posebno gledane. Je pa res, da je v zadnjem obdobju Kanalu A uspelo lansirati nekatere oddaje, Svet na Kanalu A, ki se resnih vsebin, kot je dnevna politika, lotevajo na lahkotnejši način. Takšne oddaje pa so seveda bolj gledljive,« meni Tomšič. Po njegovem mnenju je gledanost sicer pomemben dejavnik pri ocenjevanju programske politike nacionalne TV, nikakor pa ne edini, zato bi ne bilo smiselno tekmovati s komercialnimi televizijami za povečevanje ratingov za vsako ceno, je še dejal.
Iz torkove tiskane izdaje Dela