Dogovor med Ivico Račanom in Janezom Drnovškom je "blamaža za hrvaško zunanjo politiko in diplomacijo, seveda pa tudi za hrvaško znanost, s katero se, žal, sploh niso posvetovali", je za Novi list izjavil Davorin Rudolf.
Reka - Dogovor med Ivico Račanom in Janezom Drnovškom je tako kot dogovor o meji z BiH "blamaža za hrvaško zunanjo politiko in diplomacijo, seveda pa tudi za hrvaško znanost, s katero se, žal, sploh niso posvetovali", je za današnji Novi list izjavil hrvaški akademik Davorin Rudolf.
Reški časnik je v torek pisal o tem, da svetovalec zunanjega ministra Rudolf ne sodeluje v sedanjih pogajanjih s slovensko stranjo, kar je prvič od začetka pogovorov med Ljubljano in Zagrebom o sporu o meji.
"Ne bom rekel, da sem izločen iz urejanja spora s Slovenijo, prej bi rekel, da me niso vključili," je dejal Rudolf za današnjo izdajo časnika. Novi list je ocenil, da nekdanji vodja hrvaškega dela mešane komisije za mejo ni želel dati vtisa, da je užaljen.
Hrvaški premierki Jadranki Kosor in zunanjemu ministru Gordanu Jandrokoviću je zaželel uspeha: "Vem, da bosta branila hrvaške interese, sicer pa upam, da se bodo pred sklenitvijo končnega dogovora s Slovenijo posvetovali tudi s hrvaškimi pravnimi strokovnjaki." Dodal je, da bo najbolj srečen, ko bo Hrvaška umaknila spore s Slovenijo z dnevnega reda, ker obremenjujejo obe državi.
Sicer pa Rudolf nima preveč zaupanja v tiho diplomacijo, ko gre za pogajanja s Slovenijo. "V resnih mednarodnih odnosih ni tajne diplomacije, ker zakon zavezuje javne uslužbence, da obveščajo javnost," je dejal Rudolf. Pojasnil je, da politiki ne morajo objaviti vseh podrobnosti, morajo pa povedati, kaj so "ključna vprašanja".
Ocenil je, da "morajo Slovenci najti izhod iz blata, v katerega so zašli", slovenskega premiera Boruta Pahorja pa ima za "politično odgovornega za poslabšanje hrvaško-slovenskih odnosov, skupaj z delom slovenske politične elite".
Novi list na podlagi neuradnih informacij ugiba, da načrtujeta Kosorjeva in Pahor najprej urediti problem slovenske blokade hrvaških pogajanj z EU in sicer z vrnitvijo na "francoski kompromis".
"Na podlagi omenjenega dogovora naj bi iz hrvaške pristopne dokumentacije umaknili dokumente, za katere bodo ugotovili, da prejudicirajo mejo, medtem ko bo pri urejanju spora o meji arbitrirala petčlanska strokovna skupina, podobno, kot je to predvidevala pobuda evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna. Končni dogovor naj bi dosegli še septembra, da bi lahko organizirali pristopno konferenco, ki je napovedana za 16. oktober," še piše Novi list.