Ljubljana - Poslanci nadaljujejo sejo z obravnavo predloga novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju po skrajšanem postopku. Vlada s predlogom novele odpravlja neustavno stanje, ki ga je leta 2006 in 2008 zagrešila bivša vlada, je dejala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Plače pravosodnih funkcionarjev bodo usklajene z ustavo konec 2010. Stranka SDS je že vložila dopolnilo k predlogu novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki je za ministrico Krebsovo "nesprejemljivo".
"Ob prevzemu mandata nas je čakala druga odločba ustavnega sodišča in rok šestih mesecev, da neustavno stanje odpravimo," je pojasnila ministrica in dodala, da so hkrati zmanjševali odhodke na področju plač javnih uslužbencev, se pogajali s sindikati in dosegli dogovor o zamrznitvi plač 156.000 javnim uslužbencem aprila 2009.
Aprila je začel veljati zakon o začasnem znižanju plač funkcionarjem za štiri odstotke, usklajevanja s sodniki pa so po njenih besedah potekala v času, ko so jim za štiri odstotke znižali plače, ko se je začelo povečevati število brezposelnih in ko je gospodarska kriza "že trkala na duri z vso močjo".
Izhodišča vlade so bila zato ves čas nesporno jasna, je dejala Pavlinič Krebsova in dodala: "Uskladitev z odločbami ustavnega sodišča je nujna, mogoče pa jo je uresničiti samo na način, da se masa plač pravosodnih funkcionarjev ne bo povečala, ker je vsako povišanje proračunskih odhodkov za plače za javnofinančno vzdržen položaj države nedopusten."
Postopek usklajevanj je bil po njenih besedah zato izjemno težak. 16. junija so kljub vsemu predstavniki vlade s predstavniki vrhovnega sodišča, stavkovnega odbora in sodnega sveta podpisali sporazum in ugotovili, da se je postopek usklajevanj sodniških plač sporazumno zaključil in da se podpisniki strinjajo, da se novela dokončno udejanji 1. decembra 2010.
"Uspeli smo zato, ker je vlada sodnikom vrnila in zagotovila položaj, kot ga določa ustava in ker so sodniki razumeli in spoštovali izhodišče, da se njihove plače v letih 2009 in 2010 ne smejo in ne morejo povečati," je poudarila ministrica. Kot je dodala, pa so uspeli tudi zato, ker so se ves čas usklajevanj zavedali, da "smo našim ljudem dolžni zagotoviti neodvisnega razsodnika".
Novela plačnega zakona in sodniške plače delijo opozicijo in koalicijo
Novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katero želi vlada na podlagi odločb ustavnega sodišča urediti plače pravosodnih funkcionarjev, podpirajo v koalicijskih poslanskih skupinah, medtem ko ji opozicijske nasprotujejo. Med drugim so opozarjali, da se jim taki predlogi v času krize ne zdijo primerni.
Anton Colarič (SD) je v podporo noveli poudaril, da sledi odločbi ustavnega sodišča in so predlagane rešitve v okviru javno-finančnih razmer v Sloveniji.
Po besedah Cvete Zalokar Oražem (Zares) zaradi novele ne bo novih finančnih obveznosti, masa plač bo enaka kot doslej, saj so se pogajalci dogovorili o odpravljenih številnih dodatkih in zmanjšanem številu napredovanj pravosodnih funkcionarjev.
"Poglavitni razlog, da danes sprejemamo ta zakon, je že v tem, da za razliko od prejšnje koalicije ta koalicija odločbe ustavnega sodišča dejansko upošteva in odpravlja neustavnost," je poudaril Borut Sajovic (LDS).
Podporo ima novela tudi v DeSUS. Kot je dejal Anton Urh, odpravlja neustavnost, ugotovljeno s strani ustavnega sodišča.
Opozicija noveli zakona nasprotuje
Poslanska skupina SDS je k predlogu novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju vložila dopolnilo, s katerim predlaga umestitev pravosodnih funkcionarjev v nižje plačne razrede. Za vlado je dopolnilo nesprejemljivo, ker ob predlagani ukinitvi dodatkov pomeni znižanje plač, je dejala ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs.
"Z dvigom sodniških plač se bodo razmerja v javnem sektorju porušila, še posebej v obdobju, ko vlada v trenutni ekonomski situaciji govori o varčevanju in znižanju plač v javnem sektorju," so v poslanski skupini SDS zapisali v obrazložitvi dopolnila k 16. členu. Dopolnilo med drugim predvideva za sodnike uvrstitev v 41. namesto v 47. izhodiščni plačni razred, kar v noveli predlaga vlada.
Pomisleke imajo tudi v SNS. Po besedah
Silvena Majheniča so rešitve, ki jim sledi predlagatelj, "že same po sebi diskriminatorne, ustavnosporne in ne upoštevajo razlik med vsemi tremi vejami oblasti".
V poslanski skupini SLS pa menijo, da se bodo z dvigom plač razmerja v plačnem sistemu v javnem sektorju poslabšala in ne uskladila, kot naroča ustavna določba.