Ljubljana - O arbitražnem sporazumu, s katerim bi Slovenija in Hrvaška poskušali dokončno rešiti skoraj dve desetletji trajajoč spor o poteku meje med državama, se javni in politični prostor vse bolj polarizira. Nazadnje se je zaiskrilo med starosto slovenske politike Francetom Bučarjem in premierom Borutom Pahorjem. Prvi je arbitražni sporazum označil za slabega, Pahor pa je včeraj dejal, da se nesporna avtoriteta slovenske politike moti. »O tem vprašanju imam jaz prav. Arbitražni sporazum je dober za Slovenijo,« je izjavil Pahor. Kdaj bi lahko podpisali arbitražni sporazum, pa premier včeraj ni želel govoriti.
»Dr. France Bučar ostaja velika moralna in politična avtoriteta, vendar se pri tem vprašanju moti. Pri tem imam jaz prav. Arbitražni sporazum je dober za Slovenijo. Če bi nanj pozabili in ga ne bi podpisali, bi to bilo v škodo naših nacionalnih interesov,« se je odzval Borut Pahor na izjavo Bučarja, ki jo je dal v krajšem pogovoru za nacionalno televizijo v ponedeljek. Bučar je takrat dejal, da je predlagani arbitražni sporazum s Hrvaško zelo slab in da ga on ne bi nikoli podpisal, ker v celoti uresničuje hrvaška stališča. To se menda kaže v členu, ki narekuje določanje meje na morju in na kopnem po načelih mednarodnega prava, šele nato naj bi arbitri določali, kje bo stik Slovenije z odprtim morjem.
»To je to, kar je ves čas zahtevala Hrvaška in kar smo mi ves čas odklanjali. Zdaj pa v to privolimo,« je dejal France Bučar. Po njegovem mnenju bi se Slovenija tako odrekla celovitosti Piranskega zaliva, ker je Bučar prepričan, da bi arbitri v skladu z mednarodnim pravom potegnili mejo po sredini zaliva. To pa je nesprejemljivo, zato je Bučar pozval poslance, naj, preden bodo odločali o sporazumu, dobro premislijo.
Bučarjeva misel, da bi arbitri vlekli mejo po sredini Piranskega zaliva v okviru predlaganega arbitražnega sporazuma, se ujema tudi z izjavo prvaka SDS Janeza Janše, ki je za nacionalno televizijo izjavil nekaj podobnega, in sicer to, da bodo arbitri določili mejo po sredini, potem pa bi upoštevali še druga načela. S tem pa se ne strinja predstojnica katedre za mednarodno pravo Mirjam Škrk (nosilka predmetov mednarodnega prava, mednarodnega sosedskega prava in pomorskega prava na pravni fakulteti v Ljubljani), ki je v intervjuju za Večer pojasnila, da je sicer nehvaležno napovedovati, kakšna bi lahko bila končna odločba arbitražnega ad hoc sodišča, a si upa napovedati, »da glede na vse relevantne okoliščine in tudi na geografsko obliko Piranskega zaliva končna odločba ne bo uporabila sredinske črte«. Škrkova sicer meni, da je predlog arbitražnega sporazuma po sporazumu Drnovšek-Račan najboljše, kar je Slovenija imela na mizi v osemnajstih letih.
Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela