Ti. Kr./STA
Ljubljana - Delegacija civilne pobude Kakšno šolo hočemo? pod vodstvom Mance Košir je ministru Igorju Lukšiču predala Manifest za odlično javno šolo. Pričakujejo, da bo vsaj en njihov predstavnik aktivno sodeloval pri nastajanju bele knjige. Lukšič je dejal, da so vrata na ministrstvu odprta, ter napovedal, da naj bi bila bela knjiga nared do 1. marca 2011.
Koširjeva je danes navedla želje oz. zahteve, ki so jih zapisali v manifest. In sicer: vsem dostopno brezplačno javno šolo, ki bo podpirala sodelovalno učenje; najboljše ravnatelje, ki so pedagoški vodje; najboljše učitelje, ki jim je učenje poslanstvo; drugačna izobraževanja učiteljev in prenovo programov zanje ter sprejemni izpit, kjer se bo pogledalo, ali je učitelj zrela, socialno razvita, čustvena in empatična osebnost.
Poleg tega pričakujejo tudi drugačen status učiteljev; vrhunsko izobraževanje; osebnostno rast in srčno vzgojo učencev; podružnične in manjše šole prijaznih oblik; šolo, kjer ocenjevanje ne bo namenjeno selekciji, ampak samoovrednotenju; razbremenitev učnih programov in več časa za izkušenjsko učenje; šolo, ki bo razvila skrbništvo med učenci in mentorstvo med učitelji; avtonomne in raznolike šole in možnost izbire med različnimi programi ter šolo, kjer otrok vsak dan zadovolji potrebo po gibanju.
Na novinarsko vprašanje, kdaj je mogoče pričakovati končno verzijo bele knjige o vzgoji in izobraževanju, je Lukšič odgovoril, da z vodjem strokovne skupine za pripravo bele knjige Janezom Krekom "imava datum, to je 1. 3. 2011".
Po Lukšičevih besedah je sicer komisija pod Krekovim vodstvom samo ena od oblik, skozi katero teče premišljanje o slovenskem šolstvu in kjer so angažirali stroko. Poleg tega pa sodelujejo tudi z drugimi civilnodružbenimi iniciativami in vodijo dialog na rednih srečanjih z ravnatelji in učitelji.
Minister je sicer manifest ocenil kot dobro dopolnitev premisleka na področju šolstva v okviru pripravljanja nove bele knjige. Po njegovo je namreč "prav, da to ocenimo vsi skupaj, se pravi tako tisti, ki smo hodili v šolo, tisti, ki se ukvarjajo s šolo na strokovni način in tisti, ki v šolo še hodijo. To je naloga tako stroke kot civilne družbe, tako politike kot tistih, ki s politiko nočejo imeti nič".
Koširjeva pa je ocenila, da 21. stoletje ne prenese več alternativ, temveč potrebujemo mreženje in raznolikost. "Poleg strokovnih glasov, ki so zagotovo relevantni, so tukaj tudi glasovi kompetentnih staršev, kompetentnih uporabnikov današnje in prihodnje šole," je poudarila.
Lukšič je še omenil, da je "tik pred zrelostjo za obravnavo" tudi zakon o otrocih s posebnimi potrebami, k oblikovanju katerega bodo povabili tudi civilno družbo.
Lukšič je zahteve iz manifesta ocenil kot dovolj konkretne, da jih je mogoče preliti v zakonodajo in jih realizirati, prav tako se mu zdijo vse dovolj "enostavno izvedljive". Obenem je opozoril, da pri spremembah ne gre hiteti oz. da je treba uporabiti pravo mero.
Koširjeva pa je izpostavila, da "mnogi predavatelji niso kompetentni za vzgajanje vzgojiteljev za 21. stoletje", saj so "ljudje preteklosti, naši otroci so pa ljudje prihodnosti". Zato bo po njeno najtežje uvesti sprejemni izpit za učitelje in spremeniti programe za izobraževanje učiteljev.