An.B./Ti.K./Mo.B./STA
Ljubljana - "V vladi vsi ministri stojimo za predsednikom vlade, podpiramo smer, v katero so šla pogajanja, in tudi včeraj, ko smo se seznanili s končno vsebino sporazuma smo dali zeleno luč, da odide in podpiše ta sporazum," je podpis prva komentirala predsednica LDS in notranja ministrica Katarina Kresal.
Prvak Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je do sporazuma manj prizanesljiv "gospod Pahor je izdal Slovenijo, "pravi.. Ob tem je napovedal, da bo SNS skupaj z opozicijskima SLS in SDS šla v pobudo za razpis referenduma. O tem so se dogovorili na torkovem sestanku opozicijskih strank pri predsedniku SDS Janezu Janši. Za kakšno obliko referenduma se bodo odločili, pa bodo po besedah Jelinčiča še videli. Interpelacija Pahorja pa se Jelinčiču zdi vprašljiva, saj ima koalicija večino v parlamentu.
V SD so v izjavi za javnost zapisali, da je arbitražni sporazum največji uspeh, ki sta ga diplomaciji obeh držav s pomočjo posredovanja nekaterih držav EU in ZDA dosegli v zadnjem času. Dogovorjeni arbitražni sporazum je po njihovem prepričanju prava in tudi pravična pot reševanja ter določitve meje med državama, tako na kopnem kot tudi na morju. Obenem so sporočili, da si bodo prizadevali za čimprejšnjo ratifikacijo arbitražnega sporazuma v državnem zboru, glede napovedanega referenduma pa so izrazili prepričanje, da bodo danes podpisani sporazum "kot najboljšo izmed rešitev prepoznali tudi državljani in državljanke" Slovenije.
SDS podpisa ne podpira. Sporazum je po oceni največje opozicijske stranke vsebinsko sporen, ker izključuje uporabo načela pravičnosti pri določanju meje. Stranka se zavzema za zavrnitev sporazuma na referendumu in pripravo novega.
"Slovenija je kot konstitutivni del SFRJ imela teritorialni stik z mednarodnimi vodami. Absurdno je, da slovenska vlada v času, ko je Slovenija kot samostojna država že članica EU, to pravico postavlja pod vprašaj. Še posebej, ker je mogoče pravično mejo določiti na način, ki v nobenem smislu sosednje države ne prikrajša za noben vitalen interes. Določitev meje po načelu pravičnosti naštetih dejstev ne more zaobiti, določitev meje po mednarodnem pravu pa jih glede na pravno prakso praviloma ne more vzeti v obzir." SDS ocenjuje, da je sporazum terminsko zgrešen, ker predvideva začetek arbitražnih postopkov šele po podpisu pristopne pogodbe Hrvaške z Evropsko unijo.
SDS tudi napoveduje, da je zelo verjetno, da v slovenskem parlamentu ne bo potrebne dvotretjinske večine za vstop Hrvaške v EU vse dotlej, dokler ne bo znana presoja arbitražnega sodišča. To dejstvo bo po nepotrebnem izpostavilo Slovenijo mednarodnim pritiskom, sosednji državi pa bo preprečevalo polnopravno članstvo v EU. Takšna časovnica je torej nespametna in škodljiva za obe strani.
Vodja poslanske skupine Desus Franc Žnidaršič je v odzivu poudaril, da je bilo "treba ta spor prej ali slej rešiti". Kot je dodal, je podpis sporazuma podprl že v torek na seji odbora DZ za zunanjo politiko. O besedah opozicije na račun sporazuma pa je dejal, da so to očitki, s katerimi skuša opozicija nabirati "poceni politične točke".
Z današnjim podpisom arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško se ni nič končalo, ampak se šele začenja, vendar na način, da "obstaja možnost priti do cilja", je po srečanju s predstavniki šolskega sindikata Sviz dejal visokošolski minister in predsednik Zaresa Gregor Golobič. Sam sicer ostaja zagovornik referenduma o sporazumu. Kot je še dodal Golobič, se je doslej zdelo, da je cilj mnogih ne priti nikamor. Zato je po njegovem ključen dosežek sporazuma ta, "da se premakne stvari z mrtve točke".
Predsednik Zbora za republiko Gregor Virant je dejal, da pomeni sporazum "velikansko tveganje za Slovenijo", ki ji ga glede na njen mednarodnopravni položaj ni treba sprejemati. Če bo DZ ratificiral sporazum z navadno večino, bo referendum o tem nujen, je dejal.
Omenjeno tveganje je po njegovih besedah "v tem, da v najboljšem primeru arbitražna odločitev pripelje do nečesa, kar je malo slabše od sporazuma Drnovšek - Račan". Uporaba mednarodnega prava v Piranskem zalivu lahko zelo hitro pripelje do sredinske črte, tu pa lahko hitro izgubimo polovico Piranskega zaliva, meni Virant. Pa tudi glede vprašanja stika Slovenije z odprtim morjem so določila sporazuma po njegovih besedah tako nejasna in meglena, da jih lahko vsak razume po svoje.
Zunajparlamentarna stranka Nova Slovenija pa je v odzivu na podpis arbitražnega sporazuma v sporočilu za javnost zapisala, da sporazuma ne podpira in izrazila obžalovanje zaradi podpisa, ker sporazum po mnenju NSi ne jamči Sloveniji ohranitev vitalnih nacionalnih interesov, med katerim je zagotovo teritorialni stik z odprtim morjem. V NSi so še napovedali, da se bodo pridružili opoziciji in civilni družbi pri aktivnostih, ki bodo pripeljala do referenduma.
Podobno menijo tudi v zunajparlamentarni stranki Lipa. Predsednik stranke Sašo Peče je v sporočilu za javnost poudaril, da je pogajanje, pa naj si bo to v obliki arbitražnega sporazuma ali kakršni koli drugi obliki, o slovenskem ozemlju nedopustno. Kot je še zapisano v sporočilu za javnost, je po oceni Lipe nedopustno, da je premier Borut Pahor v imenu slovenske vlade "postavil uradni vprašaj nad slovenskim ozemljem" in s tem "posegel v več stoletni bit generacij pred nami in ustvaril pogoje ozemeljskega osiromašenja sedanje in bodočih generacij".
Predsednik SLS Radovan Žerjav je ob podpisu arbitražnega sporazuma izrazil globoko razočaranje in zaskrbljenost. SLS pričakuje, da bodo še ta teden skupaj s SDS in SNS zbrali potrebnih 30 podpisov poslancev za razpis referenduma, v nasprotnem primeru pa bodo začeli z aktivnostmi za zbiranje podpisov državljanov. Sicer pa bo SLS storil vse, da bi v državnem zboru o arbitražnem sporazumu odločali z dvotretjinsko večino.
Poslanec Evropskega parlamenta Alojz Peterle obžaluje podpis sporazuma Kosor-Pahor, saj meni, da z njim slovenska vlada ne krepi verodostojnosti procesa in vnaša dodatno negotovost, ki bi lahko imela tudi politične posledice. "Tak sporazum je nedvomno neuravnotežen in lahko na koncu zaradi nesočasnosti reševanja meje in pristopa Hrvaške k Evropski Zvezi dejansko močno oteži dosego obeh ciljev," je še zapisal Peterle.