Zdravniške organizacije so že drugič v celoti zavrnile predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bo po njihovem mnenju povzročil preobremenjenost javnega zdravstvenega sistema in zmanjšal dostopnost do zdravstvenih storitev.

Ljubljana - Zdravniške organizacije so že drugič v celoti zavrnile predlog zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bo po njihovem mnenju povzročil preobremenjenost javnega zdravstvenega sistema in zmanjšal dostopnost do zdravstvenih storitev. Od predlagateljev zakona pričakujejo dovolj "politične modrosti" in odgovornosti, da bodo predlog umaknili iz procedure.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Gordana Živčec Kalan je na novinarski konferenci koordinacije zdravniških organizacija predstavila razloge, zaradi katerih so zdravniške organizacije že dvakrat zavrnile predlog zakona o zdravniški dejavnosti. Živčec Kalanova ugotavlja, da predlog ni pisan za potrebe državljanov, ampak potrebe trenutne politike. Ocenjuje, da ne temelji na pravi analizi stanja, ne pojasnjuje finančnih posledic, za zdravnike in druge zdravstvene delavce pa je neizvedljiv.

Po njenem mnenju bo zakon, kot je predlagan, povzročil preobremenitev javnega zdravstvenega sistema, kar bo po njenih besedah napeljevalo na dodatna zasebna zdravstvena zavarovanja. "V predlogu je veliko pravic na papirju, a teh pravic ne bo mogoče izpolniti in v praksi se bodo čakalne dobe v javnih zavodih podaljšale," še opozarja Živčec Kalanova.

Živčec Kalanova je predstavila tudi odziv Stalnega odbora zdravnikov EU, ki so ga opozorili na po njihovem mnenju nedemokratičen način priprave zakona. "Odzivi kolegov so bili enotni in so izražali zaskrbljenost nad takšnim postopkom sprejemanja tako pomembne zakonodaje in izločitvijo legitimnih predstavnikov zdravniške stroke pri pripravi predlogov zakonov".

Tudi po mnenju predsednika Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides Konrada Kuštrina bo predlagani zakon obstoječi zdravstveni sistem poslabšal, ne pa izboljšal. Po njegovih besedah se da zelo enostavno dokazati, da se bodo podaljšale čakalne dobe in se bo zmanjšala dostopnost do zdravstvenih storitev. "V javnosti bomo potem spet izpadli zdravniki kot krivci, da se je to zgodilo, ne pa tisti, ki so za to res odgovorni," je dejal Kuštrin.

Po njegovih besedah se zdravniki kot odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti in kot tisti, ki bolnike zdravijo, "ne moremo sprijazniti s tem, da nam nekdo uokvirja način našega dela na tak način. In se ne bomo sprijaznili". Predsednika Fidesa tudi moti, da zdravniške organizacije niso sodelovale pri nastajanju zakona. Kot je dejal, jih je minister za zdravje Borut Miklavčič le enkrat povabil na pogovor in od njih želel obljubo, da zakonu ne bodo nasprotovali.

Kuštrin je še opozoril, da bo po predlogu normative in standarde, ki naj bi začeli veljati v začetku letošnjega leta, pripravila zdravstvena zavarovalnica. "To pomeni, da zdravnik za bolnika ne bo imel sedem minut časa, ampak mogoče tri." Zato po njegovih besedah ni težko ugotoviti, kakšna bo kakovost zdravstvenih storitev.

Generalni sekretar Slovenskega zdravniškega društva Matija Cevc pa je opozoril, da je najvišji strokovni organ, ki je definiran v predlogu, pravzaprav politično-strokovni organ. Po njegovem mnenju je skrajno nesprejemljivo, da je po predlogu stroka izključena iz upravljanja zdravstvenih organizacij, saj ukinja strokovne direktorje.

Predsednika Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Deana Klančiča pa moti, da predlog zakona dela razlike med različnimi izvajalci v zdravstvenem sistemu. Poglavje, ki govori o zdravnikih koncesionarjih, po njegovem mnenju postavlja predvsem kopico omejitev, kar pomeni restrikcijo in negativno napoved za razvoj zasebne zdravniške dejavnosti v sistemu javne zdravstvene mreže, je prepričan. "Na ta način tudi najavlja slej kot prej prenehanje delovanja zasebnih zdravniških dejavnosti," je še dejal Klančič.