Status zaslišancev določijo finski kriminalisti

V zadnjem času so status osumljenca v aferi Patria dobile nekatere osebe, ki so bile v zadevi prej zgolj priče. Blanka Žgajnar meni, da se statusi v predkazenskem postopku glede na zbrano gradivo oziroma dokaze lahko spreminjajo tudi po naši zakonodaji.

Dejan Karba
sob, 07.11.2009, 10:00

Ljubljana - V zadnjem času so status osumljenca v aferi Patria dobile nekatere osebe, ki so bile v zadevi prej zgolj priče. To se je, denimo, zgodilo nekdanjemu premieru Janezu Janši in brigadirju Tonetu Krkoviču, prav tako je status osumljenca dobil tudi nekdanji Krkovičev pomočnik Darko Njavro. Blanka Žgajnar, vodja skupine državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, meni, da se statusi v predkazenskem postopku glede na zbrano gradivo oziroma dokaze lahko spreminjajo tudi po naši zakonodaji.

Tone Krkovič se je, kot smo že poročali, na zaslišanju, ker mu finski kriminalisti niso povedali, česa je osumljen, branil z molkom. Na vprašanja kriminalistov, ko bi moral biti zaslišan, ni želel odgovarjati niti Darko Njavro. Dal jim je le izjavo.

»Status osebe se lahko v predkazenskem postopku spreminja. Glede na zbrano gradivo oziroma dokaze lahko oseba, ki ni imela statusa osumljenca, to postane. Ali nasprotno. To pomeni, da ima ta oseba drugačne pravice v predkazenskem postopku, te pa so tako za prve kot za druge določene v zakonu o kazenskem postopku,« nam je razložila okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar. Glede na dejstvo, da je na Finskem v zadevi Patria osumljenih kar 25 oseb, torej bistveno več kot pri nas, nas je zanimalo tudi, ali razlogi za sum ustrezajo našim zakonskim parametrom. Žgajnarjeva na to vprašanje v zvezi s konkretno zadevo ni mogla odgovoriti, vendar smo od dobro obveščenih virov neuradno izvedeli, da so razlogi, zaradi katerih neka oseba dobi status osumljenca, na Finskem precej drugačni in strožji kot pri nas. Tam je, tako naš vir, »v bistvu vsakdo, ki je kakor koli omenjen v zadevi, hkrati že osumljenec«.
Pri nas morajo za ta status obstajati razlogi za sum, da je konkretna oseba storila konkretno kaznivo dejanje, kar je »zelo nizek standard«.

Kot je še razložila Žgajnarjeva, se »na podlagi sporazuma o ustanovitvi skupne preiskovalne komisije posamezni preiskovalni ukrepi izvajajo pod vodstvom in nadzorom preiskovalca države članice, v kateri skupina opravlja preiskovalni ukrep. Tudi za zbiranje informacij se uporabljata zakonodaja in predpisi države, v kateri se informacije zbirajo.«

Več v sobotni tiskani izdaji Dela

Povezane novice

6. november ob 13:14
Vodja strokovne komisije za nabavo oklepnikov Bojan Pograjc po njegovem osebnem vedenju nima statusa osumljenca v zadevi Patria. Kot je dejal ni bil nikoli "povabljen za dajanje kakršnih koli izjav v integrirane policijske ...

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo celostno registracijo. Ste že registrirani? Prijavite se.

Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na spletni strani Delo.si ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo celostno registracijo z vnosom osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo spletne strani Delo.si in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata kulturno in dostojanstveno razpravo in se zavzemata za argumentirano kritiko, ne dovoljujeta pa zlorabe medijskega prostora za izražanje stališč, mnenj ali komentarjev, ki so žaljivi, napeljujejo k sovraštvu ali nasilju, oglašujejo izdelke ali storitve ali so kako drugače pravno sporni.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Delo.si bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Delo.si bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Delo.si

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Komentarji

Prikaži komentarje
Prikaži:
41 komentarjev
41 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: