Mirna - Prebivalci trebanjske KS Mirna so se na posvetovalnem referendumu odločno izrekli za izločitev iz občine Trebnje in za ustanovitev samostojne občine Mirna. Za to je glasovalo 1306 oziroma 88,72 odstotka tistih, ki so prišli na volišče, proti jih je bilo 11,28 odstotka (166). Volilna udeležba je bila 68,65-odstotna (1480), predčasno je glasovalo 23 volilnih upravičencev, od katerih jih je bilo 15 za in 8 proti.

Pobudniki za ustanovitev samostojne občine in vodstvo KS Mirna so z izidom referenduma zadovoljni. Udeležba na zborih krajanov pred njim je bila slaba, a se je pokazalo, da so imeli kar prav, ko so trdili, da se prepričani ne pustijo prepričevati. »Mislim, da je 'za' Mirnčanov dokaz, da večina zaupa, da bomo tako složno lahko še marsikaj naredili. Verjamem, da bo referendumski izid prepričal tudi ministra za lokalno samoupravo Henrika Gjerkeša in vladajočo koalicijo,« je povedala predsednica sveta KS Mirna Barica Kraljevski. Podobnega mnenja je koordinator odborov za ustanovitev nove občine Dušan Skerbiš: »Na Mirni je težko spraviti skupaj že navadno večino, zato skoraj 70-odstotna udeležba na referendumu dokazuje, da si Mirnčani res želijo svojo občino in da gre Mirna lahko naprej in doseže vse, kar si želi. Ker je za občino Mirna glasovalo 60,5 odstotka vseh volivcev, pričakujem, da nam bo državni zbor potrdil občino.«

V KS Mirna so že dlje časa nezadovoljni s položajem in razvojem v okviru občine Trebnje. Tej in zdajšnjemu županu Alojziju Kastelicu, mirnskemu krajanu, niti ne očitajo posebnega zanemarjanja, ne morejo pa spregledati hitrega napredka v občinah Šentrupert in Mokronog - Trebelno, ki sta nekdanjo skupno občino Trebnje zapustili pred tremi leti in sta od takrat izpeljali že vrsto projektov, za katere prej ni in ni bilo denarja. V KS pogrešajo prostorski načrt, s katerim bi bile urejene možnosti za stanovanjsko in poslovno gradnjo. Ker ni industrijsko-poslovne cone, podjetniki iščejo priložnosti drugod, mladi pa odhajajo, kar potrjuje zmanjšanje osnovnošolcev v dobrem desetletju za tretjino in navsezadnje tudi število volilnih upravičencev, ki jih je od 2568 vseh krajanov kar 84 odstotkov (2159).

Več v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela