Če bi ustavno sodišče dopustilo referendum o sodniških plačah, bi ta skoraj zagotovo uspel. Večina bi namreč presodila, da se sodnikom plače ne smejo zvišati.
Če bi ustavno sodišče dopustilo referendum o sodniških plačah, bi ta skoraj zagotovo uspel. Večina bi namreč presodila, da se sodnikom plače ne smejo zvišati. Tudi če ne bi bili v gospodarskem in finančnem krču, kaj šele zdaj, ko smo. Tudi katera koli druga poklicna skupina je v teh časih najverjetneje ne bi dobro odnesla. Si državni uradniki, direktorji javnih zavodov, zdravniki, tajkunski predsedniki uprav ali pa tisti čisto navadni zaslužijo višje plače? Glas ljudstva bi bil zanesljivo proti. Najbrž tudi zato, ker bi se na volišča odpravili bolj ali manj tisti, ki se jim ne upira, da je vsaj del politike za dosego svojih ciljev pripravljen zahtevati referendumu za še tako bizarna in obskurna vprašanja - razen seveda za tista o lastnih privilegijih.
Odločitev ustavnega sodišča je bila pričakovana. Tudi zato, ker je ustavno sodišče že dvakrat presojalo višino sodniških plač. Obakrat je bilo povsem jasno. Med plačami funkcionarjev zakonodajne in izvršne oblasti na eni strani in plačami funkcionarjev sodne oblasti na drugi ne more biti petnajst plačnih razredov razlike - seveda v škodo sodnikov. Če je tako, ustavna enakovrednost nosilcev oblasti ni zagotovljena.
Ustavno sodišče včeraj ni odločalo o višini sodniških plač, ampak je tehtalo med dvema ustavnima vrednotama. Katera ima prednost: pravica državljanov, da o višini sodniških plač odločajo na referendumu ali pravica sodnikov do primernega plačila, saj je tudi od njihova materialnega položaja odvisno, koliko so neodvisni, koliko jim priznavamo avtoriteto, brez katere ni učinkovitega varstva človekovih pravic, ni pravne države. Ustavno sodišče je dalo prednost slednji pravici, drugače bi poteptalo tudi vse tisto, kar je že dvakrat prej presodilo in soglašalo s tem, da se protiustavno stanje nadaljuje.
To seveda še ne pomeni, da je sodništvo odšlo z repertoarja političnih razprav. Z vso silovitostjo se bo na dnevni red vrnilo ob predlogu spremenjenega zakona o sodiščih, ki je že v parlamentarnem postopku. Predlog govori o drugačnem vrednotenju sodniškega dela, drugačnem razumevanju odgovornosti za lastno delo, drugačni delitvi nalog znotraj sodstva. Nekatere rešitve so za krepitev verodostojnosti sodstva zagotovo dobre. Slabo bi bilo, če bi jih politika povsem razvrednotila.
Iz torkove tiskane izdaje Dela