Urban Červek
V Sloveniji premoremo zavidanja vredno število inšpekcij in inšpekcijskih služb, kar 27 jih je; med njimi imajo nekatere tudi po več podinšpekcij. Ves ta državni aparat je po zakonodaji pristojen za opravljanje nadzora »z namenom varovanja javnega interesa ter interesov pravnih in fizičnih oseb«. Da torej preprečuje kršenje zakonodaje in kaznuje kršitelje. Pa inšpektorji res opravljajo delo, ki jim je naloženo? Primerov, ko so izumljali vse mogoče argumente, zakaj ne morejo ukrepati, namesto da bi stopili na prste črnograditeljem, onesnaževalcem okolja, zaposlovalcem na črno in drugim, je veliko, na straneh časopisov jih je najti skoraj vsak dan. Spomnimo se le primera Lipa, ko so morala umreti tri mlada dekleta, da je tržni inšpektorat ugotovil, da je vendarle pristojen za ukrepanje zoper lastnika lokala.
V zadnjem času se je v omenjeni maniri zelo »izkazal« inšpektorat za kulturo in medije, ki ga vodi Aleksander Vidmar. Najprej v primeru razvpitega resničnostnega šova Kmetija slavnih, ki ga predvaja POP TV. Zaradi prikazovanja spolnosti, nasilja in vulgarnega govora v zgodnjem večernem terminu komercialna televizija menda krši medijski zakon, ki predvajanje takšnih vsebin v tem času zaradi interesov otrok prepoveduje. Čeprav je oddaja na sporedu že skoraj leto dni, se je inšpektor »zganil« šele, ko sta na primer opozorila odvetnica Nina Zidar Klemenčič in RTV Slovenija, nato pa so se o tem razpisali še mediji.
Po preverjeni metodi (ne)delovanja je inšpektor najprej poskusil najti izgovor, zakaj ne more ukrepati. To je najbolje storiti tako, da se odgovornost prevali na drugo institucijo - v tem primeru je bila to Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek), češ da lahko ukrepa le na podlagi odločitve agencije. A so na Apeku jasno zapisali, da je inšpektor povsem samostojen, saj »lahko neodvisno od postopkov agencije naloži kateri koli ukrep za odpravo nepravilnosti«. Nato so z inšpektorata sporočili, da se s primerom vendarle ukvarjajo, a da je postopek še »v fazi ugotavljanja dejanskega stanja«. Enajst mesecev od začetka oddaje in mesec pred njenim umikom s sporeda!
Pred dnevi pa smo pisali o barbarskem početju nekega gradbenega podjetja, ki je z gradnjo stanovanjskega bloka v okolici Maribora povsem uničilo pomembno arheološko najdišče, in to kljub temu, da so jih o najdišču nekaj dni prej obvestili arheologi zavoda za varstvo kulturne dediščine in jih pozvali k takojšnji ustavitvi del. Ker so arheologi (upravičeno) sumili, da gradbeniki njihovih navodil ne bodo upoštevali, so pisali na ministrstvo za kulturo in jih tako rekoč rotili, naj prek inšpektorata preprečijo uničenje.
Rezultat: inšpektorja za kulturo in medije ter gradbeni inšpektor sta v mnenju investitorju zapisala, da se lahko gradnja nadaljuje ne glede na arheološko najdišče, saj ima investitor vse potrebne papirje. Inšpektor, pristojen za varstvo kulturne dediščine, pa je seveda ugotovil tudi to, da mu zakonodaja ne daje nikakršnih pristojnosti, da bi v takšnem primeru ukrepal. Predvidljivo! Izkazalo se je tudi ministrstvo samo: arheologom je predlagalo, naj zoper investitorja podajo ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja uničenja stvari posebnega kulturnega pomena. Ministrstvo je torej uničenje že vzelo na znanje, čeprav ga takrat sploh še ni bilo! A tudi če bo šel kdo v zapor (kar je glede na učinkovitost našega pravosodja malo verjetno), bo to kaj slaba tolažba za arheologe in za družbo v celoti, ki je izgubila najverjetneje neprecenljivo kulturno dediščino.
A kaj bi to! Najpomembneje je, da so inšpektorji vsi po vrsti vrhunski strokovnjaki v tolmačenju zakonov, ko dokazujejo, da za nič niso odgovorni oziroma kdo je odgovoren namesto njih. Javni interes? Dajte no!
Iz tiskane izdaje sobotnega Dela.