Švedski zunanji minister, čigar država vodi posvetovanja o treh vodilnih položajih v EU, verjame v dogovor o tem ta četrtek, čeprav se pojavljajo ugibanja, da bi lahko bila odločitev preložena.

Bruselj  - Švedski zunanji minister Carl Bildt, čigar država predseduje EU in vodi posvetovanja o treh vodilnih položajih v EU, verjame v dogovor o tem ta četrtek na vrhu v Bruslju, čeprav se pojavljajo ugibanja, da bi lahko bila odločitev zaradi težav v pogajanjih preložena. Na to je na primer danes opozoril avstrijski zunanji minister Michael Spindelegger.

"Če dogovora ne bo - in trenutno se zdi, da je veliko stvari v zastoju - potem je treba nadaljevati v petek ali pa morda vse skupaj celo preložiti," je menil avstrijski zunanji minister ob prihodu na "jumbo" zasedanje v Bruslju, kjer se bo danes in v torek zbralo kakšnih sto ministrov EU, pristojnih za evropske, zunanje, obrambne in razvojne zadeve.

Na vprašanje, ali bo švedsko predsedstvo EU, ki vodi posvetovanja, doseglo dogovor v četrtek, je Bildt danes odgovoril, da ne vidi razloga, zakaj ne bi bilo tako. Ob tem je menil, da ne bi bilo nič lažje, če bi čakali šest mesecev ali šest let. "Sedaj je čas za odločitev. Smo v obdobju, odločilnem za opredelitev globalne vloge Evrope," je poudaril.

O tem, ali bo predsednik Evropskega sveta konservativec, visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko oziroma zunanji minister EU pa socialist, je Bildt dejal, da o tem bere v medijih, in poudaril, da ni nič odločeno, dokler ni vse odločeno, in da je do končne odločitve vedno veliko ugibanj. "Od danes do četrtka je še veliko časa," je dodal.

Pred četrtkom se sicer pojavlja veliko pozivov k temu, naj EU na enega od vodilnih položajev izbere žensko. Na vprašanje, ali bo tako, je Bildt danes odgovoril, da obstaja veliko stvari, ki jih je treba upoštevati: politično in geografsko ravnotežje, ravnovesje glede spolov in seveda vprašanje sposobnosti, na katerega pri iskanju ravnotežja ne bi smeli pozabiti.

Tudi švedska ministrica za evropske zadeve Cecilia Malmström je prepričana, da bo dogovor o tem, kdo bodo novi predsednik Evropskega sveta, novi visoki predstavnik EU in novi generalni sekretar Sveta EU mogoče doseči v četrtek. Poudarila je tudi, da se je seznam imen za omenjene položaje zožil, a da je še vedno več imen kot položajev.

Na vprašanje, koliko je žensk, je Malmströmova odgovorila, da premalo in da bi želela na enem od položajev videti žensko. Ob tem je izpostavila, da je še "vse mogoče, da v tem trenutku ni nič vklesano v kamen". O tem, zakaj je tako malo žensk v igri, pa je ministrica dejala, da to obžaluje, ker je v Evropi veliko sposobnih žensk.

Finski zunanji minister Alexander Stubb pa je o tem dejal, da bo videti "neumno", če EU ne bo sposobna najti močne ženske kandidatke.

Na podlagi ugibanj danes v Bruslju kaže, da naj bi predsedujoči EU, švedski premier Fredrik Reinfeldt, v četrtek za predsednika Evropskega sveta predlagal predsednika belgijske vlade Hermana Van Rompuya, favorit za zunanjega ministra pa naj bi bil Italijan Massimo D'Alema.

Velika Britanija sicer še vedno vztraja pri Tonyju Blairu za predsednika Evropskega sveta, luksemburški zunanji minister Jean Asselborn pa meni, da bi bil najboljši za ta položaj luksemburški premier Jean-Claude Juncker. Italijanski zunanji minister Franco Frattini je sicer potrdil, da Italija lobira za D'Alemo za položaj visokega predstavnika.

Vrh EU bi moral v četrtek odločiti o tem, kdo bo zasedel tri vodilne položajev v EU, ki jih predvideva Lizbonska pogodba. Tretji položaj, o katerem se do minule srede ni veliko govorilo je položaj generalnega sekretarja Sveta EU. Glavni kandidat zanj naj bi bil Francoz Pierre de Boissieu, sedanji namestnik generalnega sekretarja.

Položaj generalnega sekretarja Sveta EU sedaj zaseda visoki zunanjepolitični predstavnik, torej Javier Solana. Vendar bo v prihodnje visoki predstavnik obenem podpredsednik komisije, položaj sedanjega namestnika generalnega sekretarja pa bo postal položaj generalnega sekretarja.