Sogovorniki so na okrogli mizi poslovnega kluba Socius primerjali poglede na prihodnost plinskih terminalov z vidika varne oskrbe in (ne)varnosti za okolje. Franc Žlahtič z ministrstva za gospodarstvo bi podprl terminal v Kopru, okoljevarstveniki pa so proti temu.
Ljubljana - »Zemeljski plin je energent prehoda z uporabe fosilnih goriv na nizkoogljične vire energije. Njegova poraba se bo zato po študijah precej povečala v prihodnjih 30 do 50 letih,« je dejal Uroš Prosen iz TGE Gas Engineering. Pri tem so po oceni Franca Žlahtiča plinski terminali z ministrstva za gospodarstvo prihodnost pri oskrbi z energijo. Prosen, Žlahtič in drugi sogovorniki so včeraj na okrogli mizi poslovnega kluba Socius primerjali poglede na prihodnost plinskih terminalov z vidika varne oskrbe in (ne)varnosti za okolje.
Evropa je z zemeljskim plinom iz terminalov oskrbovana več kot desetodstotno. »Zdaj je v Evropi 14 plinskih terminalov, v 20 letih pa se bo to število po načrtih povečalo na 60,« je dejal Franc Žlahtič.
V severnem Jadranu so po besedah Uroša Prosena predlagani štirje projekti plinskih terminalov, dva v Italiji, v Kopru in na Krku. »Z okoljskega vidika je sprejemljiv le naš v Kopru, saj ne posega v morje,« je dejal Prosen. Drugi trije terminali namreč izkoriščajo morsko vodo za uplinjanje zemeljskega plina, pri tem pa izpustijo v morje za cisterno klora na teden. Plin iz terminala TGE bi uplinjali z odpadno toploto 240-megavatne plinske elektrarne.
Žlahtič bi tak projekt podprl. »Z mojega stališča bi to lahko bil za obalo izjemno koristen projekt,« je dejal. Premostil bi lahko težave zaradi slabih električnih povezav in zagotovil varnejšo oskrbo z elektriko. Plin je pri tem najprimernejši vir energije.
Predsednik okoljske organizacije Alpe Adria Green Vojko Bernard je poleg dviganja težkih kovin iz plitvega morja in ponarejene dokumentacije za terminal v Žavljah omenil še možnost terorističnih napadov in možnost eksplozije, ki bi ogrozila tako okolje kakor prebivalstvo. V AAG nasprotujejo vsem štirim navedenim projektom, podprli pa bi gradnjo terminala na opuščenih ploščadih južno od Pule.
Več v tiskanem Delu.