Tanja Starič, Zoran Potič
Ljubljana - Po dobrih dveh urah za zaprtimi vrati je slovenska vlada sinoči sprejela štiri pomembne odločitve. Potrdila je arbitražni sporazum s Hrvaško in ga poslala v ratifikacijo v državni zbor. Sporazum je, kot je bilo pričakovano, poslala v presojo ustavnemu sodišču, ki ga sprašuje, ali je 3a člen - o določanju meje na kopnem in morju - v skladu z ustavo. Vlada je podprla pobudo za predhodni posvetovalni referendum, na katerem bo državljane vprašala, ali so za ali proti arbitraži. In še: sprejela je enostransko izjavo, s katero Slovenija - po besedah zunanjega ministra Samuela Žbogarja - odgovarja na konkretno vsebino hrvaške izjave.
Predsednik vlade Borut Pahor je znova poudaril, da si vlada prizadeva, da bi sporazum šel čim prej skozi postopek ratifikacije. Obenem pa je priznal, da se bo to zgodilo šele »pozno pozimi ali zgodaj spomladi«. Odločanje ustavnega sodišča namreč traja najmanj pet tednov, po tem bo še posvetovalni referendum in šele na koncu bo o ratifikaciji odločal parlament. »Sicer smo prepričani, da je sporazum skladen z ustavo, vendar želimo zaradi zadržkov v javnosti dobiti jasen odgovor,« je povedal Pahor.
Slovenska izjava na hrvaško izjavo
Slovenska vlada je poleg zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma o reševanju mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško sprejela tudi izjavo, s katero odgovarja na enostransko izjavo hrvaške vlade o neprejudiciranju. »Hrvaška izjava je zelo konkretna, zato je nanjo nujno odgovoriti zelo konkretno,« je pojasnil odločitev slovenske vlade zunanji minister Samuel Žbogar. Premier Borut Pahor je dobil od vlade tudi diskrecijsko pravico, da se na četrtkovem neformalnem vrhu Sveta EU sam odloči, katerega kandidata bo podprl za predsednika in zunanjega ministra EU.
Ni razlogov za ratifikacijo zakona o arbitražnem sporazumu z dvotretjinsko večino v državnem zboru, meni predsednik vlade Borut Pahor. Samo dejstvo, da je včeraj poslanska skupina SLS vložila v zakonodajno proceduro poseben zakon, ki bi narekoval, da je treba arbitražni sporazum potrditi z absolutno večino poslancev, pa je za premiera dokaz, da ima vlada prav. »Odločitev SLS že kaže, da ni nikakršne pravne podlage, da bi o sporazumu odločali z dvotretjinsko večino,« pravi Pahor. Vlada o tej dilemi včeraj ni razpravljala ne odločala, je pojasnil, zato o tem tudi ne nameravajo spraševati ustavnega sodišča. Direktor vladne službe za zakonodajo Janez Pogorelec je pojasnil, da je v strokovni javnosti prevladujoče stališče, da za ratifikacijo arbitražnega sporazuma zadostuje navadna večina v državnem zboru. Pogorelec meni, da je mogoče ustavno sodišče spraševati le o vsebini arbitražnega sporazuma, spraševanje o postopku - ali sprejeti sporazum z navadno ali dvotretjinsko večino - pa bi bilo napačno. Če bi postavili vprašanje tudi o postopku sprejemanja arbitražnega sporazuma, bi se lahko zgodilo, da bi ustavno sodišče zavrnilo odločanje o tem, je presodil Pogorelec.
Več v sredini tiskani izdaji Dela