Hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković je prepričan, da bo hrvaški sabor besedilo sporazuma ratificiral. Kdaj pa bo arbitražni sporazum ratificiran v Sloveniji, je težko reči, zagotovo pa to ne bo letos, je dejal minister Samuel Žbogar. 

Ljubljana/Zagreb - Zunanji minister Samuel Žbogar je izrazil upanje, da bo ustavno sodišče čimprej odločilo glede arbitražnega sporazuma s Hrvaško, nato bo zelo verjetno sledil referendum, potem pa še ratifikacija v državnem zboru. Kdaj bo torej sporazum ratificiran, je težko reči, zagotovo pa to ne bo letos, je izjavil Žbogar. "Proces je morda daljši, kot je običajno za ratifikacije bilateralnih sporazumov, je pa to pomemben bilateralni sporazum, tako da mislim, da je čisto pravilno, da si vzamemo čas za vse postopke, ki so potrebni, da bo odločitev pravilna," je poudaril Žbogar.

Roki, v katerih bi moralo ustavno sodišče odločiti o skladnosti točke 3a arbitražnega sporazuma, po besedah pravnega strokovnjaka Igorja Kaučiča niso določeni. Kot je pojasnil, je v dosedanji praksi - ustavno sodišče je razsojalo o treh primerljivih primerih - postopek trajal od enega meseca do leta in pol. Vendar je vlada v predlogu za ustavno presojo prosila za prednostno obravnavo, iz česar je sklepati, da bo to storjeno prej. Glede na dosedanjo prakso na ustavnem sodišču Kaučič, kot je dejal, optimistično sklepa, da bi bila odločitev lahko sprejeta v enem do dveh mesecih. Po mnenju pravnika Rajka Pirnata pa je ocena, ki se pojavlja v javnosti, da bi lahko sodišče razsodilo v treh do šestih mesecih, realistična. "Stvar je treba dobro pretehtati in jaz to podpiram," je dejal. Dodal je, da bi bila ta presoja tudi "dragocen predah" pred naslednjimi koraki v zvezi z arbitražnim sporazumom.

Žbogar: Vlada je prepričana, da sporazum ni v nasprotju z ustavo

Minister Žbogar je danes tudi očitke SDS, da vlada ne misli resno in da prelaga odgovornost na ustavno sodišče, ko je v ustavno presojo predlagala zgolj en člen sporazuma, in sicer člen 3a, ki govori o določanju meje na kopnem in na morju. Kot je poudaril Žbogar, je vlada prepričana, da sporazum ni v ničemer v nasprotju z ustavo, vendar pa so zaradi pomislekov v javnosti zahtevali presojo omenjenega člena. Presojo zgolj omenjenega člena pa so zahtevali, ker ustavno sodišče potrebuje konkretne, vsebinske usmeritve, ne pa odločanje o celotnem sporazumu kar tako, je še pojasnil. V tej luči tudi ne bi bilo primerno vprašanje ustavnemu sodišču, s kakšno večino naj se sporazum sprejema v DZ. "Ustavno sodišče ni posvetovalni organ vlade," je še poudaril Žbogar in ponovno izrazil prepričanje, da je za ratifikacijo omenjenega sporazuma zadostna navadna večina v DZ.

Pri tem je sicer izrazil pričakovanje, da bo opozicija vendarle podprla sporazum. "Upamo, da bomo v nadaljnjih pogovorih z opozicijo lahko našli način, da bi opozicija ali pa vsaj del opozicije sporazum podprla," je še dejal Žbogar.

Jandroković verjame, da bo hrvaški sabor ratificiral sporazum

Hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković pa danes v Zagrebu ni želel komentirati torkove odločitve slovenske vlade, ki je sprejela predlog zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma s Hrvaško. "Povedal bi zgolj, da verjamem, da bo hrvaški sabor z dvotretjinsko večino ratificiral besedilo sporazuma," je dejal Jandroković.

Hrvaški zunanji minister je še povedal, da je dobil osnutek poročila o sodelovanju s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki ga bo glavni haaški tožilec Serge Brammertz 3. decembra predstavil na seji Varnostnega sveta ZN. Poudaril je, da bo Hrvaška do takrat storila vse, da bi Brammertzu dokazala in potrdila, da je sodelovanje Zagreba s haaškim sodiščem popolno. Jandoković je poleg tega izrazil prepričanje, da bo končna različica Brammertzovega poročila pozitivna za Hrvaško.

Je potrebna navadna ali dvotretjinska večina?

Pravna strokovnjaka Rajko Pirnat in Igor Kaučič menita, da lahko ustavno sodišče presoja o katerem koli delu arbitražnega sporazuma. Menila sta še, da enostranski izjavi Slovenije in Hrvaške nimata pravne veljave. Se pa ne strinjata glede tega, ali je za ratifikacijo arbitražnega sporazuma nujna navadna ali dvotretjinska večina. Kaučič je pojasnil, da tisti, ki omenjajo, da je za ratifikacijo potrebna dvotretinjska večina, izhajajo iz predpostavke, da gre za temeljno ustavno listino, ki je ustavna materija in da je zato potrebna dvotretjinska večina. "Vendar če bi bilo temu res tako, moramo z dvotretjinsko večino spremeniti temeljno ustavno listino, ne pa s tako večino sprejeti arbitražni sporazum," je prepričan Kaučič. Pirnat pa meni drugače. Po njegovi oceni je problem v tem, da arbitražni sporazum, ko z ratifikacijo postane del notranjega prava, pomeni izvajanje temeljne ustavne listine, ki ima določbo o tem, kako se določajo meje. In za mejo s Hrvaško določa, da se določi tako, da se ugotovi obstoječa republiška meja. Kriterij, ki se uporablja v arbitražnem sporazumu, pa je povsem drug: uporaba mednarodnega prava in načelo pravičnosti. "Torej nikjer v sporazumu, kolikor sem ga videl, se ne sklicuje na obstoječo mejo," je dejal Pirnat. To pa po njegovem pomeni, da je vprašanje razmerja do druge točke temeljne ustavne listine. "Jaz razumem tako, da arbitražni sporazum določa poseben način ugotavljanja meje med Slovenijo in Hrvaško in da je zato treba dopolniti ustavni zakon z izvedbo temeljne ustavne listine. Za to pa je potrebna dvotretjinska večina," je svoje stališče pojasnil Pirnat.