Predsednik evropskega sveta
Vzpostavitev funkcije stalnega predsednika evropskega sveta (ES), ki ga predsedniki držav ali vlad Unije izvolijo s kvalificirano večino za poltretje leto z možnostjo enkratnega podaljšanja mandata, sodi med bistvene novosti lizbonske pogodbe. Novi vodilni funkcionar najpomembnejše institucije EU »predseduje evropskemu svetu in vodi njegovo delo, skrbi za pripravo in kontinuiteto dela ES v sodelovanju s predsednikom komisije in na podlagi dela sveta za splošne zadeve, si prizadeva za okrepitev povezanosti in soglasja v ES, po vsakem zasedanju (načeloma po dve v šestih mesecih) predloži poročilo evropskemu parlamentu« ter - kar zveni najpomembneje - »v zadevah, ki se nanašajo na skupno zunanjo in varnostno politiko, predstavlja Unijo navzven, ne da bi to posegalo v pooblastila visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko«. Predsednik evropskega sveta se bo moral povsem posvetiti opravljanju teh dolžnosti, saj po lizboni »ne sme imeti nacionalnega mandata«.
Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
Na zahtevo Velike Britanije so iz nove pogodbe črtali sprva predvideni naziv »zunanji minister Unije« in ga nadomestili z »visokim predstavnikom«. Ta bo ohranil dosedanje pristojnosti, hkrati pa »stopil« tudi na drugo stran bruseljske Rue de la Loi, ki fizično ločuje palači Justus Lipsius (svet EU) in Berlaymont (evropska komisija), ne bo pa več tudi generalni sekretar sveta EU, kajti na ta položaj bo imenovan poseben funkcionar. Naslednik Javierja Solane, ki ga s kvalificirano večino - in s soglasjem predsednika komisije - imenuje evropski svet za pet let, bo namreč postal tudi eden podpredsednikov v ekipi Joséja Manuela Barrosa. Lizbonska pogodba opredeljuje, da visoki predstavnik »vodi skupno zunanjo in varnostno politiko Unije, s svojimi predlogi prispeva k oblikovanju te politike in jo izvaja po pooblastilu sveta EU, enako pa velja tudi za skupno varnostno in obrambno politiko«. Novi vodja evropske diplomacije, je zapisano v pogodbi, »zastopa Unijo v zadevah, povezanih s skupno zunanjo in varnostno politiko, v imenu Unije vodi politični dialog s tretjimi stranmi in izraža stališča Unije v mednarodnih organizacijah ter na mednarodnih konferencah«. Visokemu predstavniku, ki »skrbi za doslednost zunanjega delovanja Unije«, v komisiji pa je »odgovoren za njene obveznosti na področju zunanjih odnosov in za usklajevanje drugih vidikov zunanjega delovanja Unije«, bo pri izpolnjevanju nalog pomagalo kakih 5000 diplomatov evropske službe za zunanje delovanje. Ta bo opravljala delo v sodelovanju z diplomatskimi službami članic, sestavljali pa jo bodo uradniki ustreznih oddelkov generalnega sekretariata sveta, komisije in napoteno osebje nacionalnih diplomatskih služb. Letni proračum zunanjih akcij Unije, ki jih bo nadzoroval visoki predstavnik, dosega sedem milijard evrov.
Z vzpostavitvijo predsednika evropskega sveta bo nehala veljati dosedanja funkcija, na kateri so se vsakih šest mesecev menjavali predsedniki držav ali vlad predsedujočih članic. Visoki predstavnik v skladu z lizbono »predseduje svetu za zunanje zadeve«, delo drugih svetov pa bodo še naprej po pol leta vodili predstavniki predsedujočih držav.